Čeferin

Kaj je teoretska praksa arhitekture?

Jeseni 2019 je bil naš seminar povabljen k sodelovanju na razstavi ob 100. letnici Fakultete za arhitekturo UL v Cankarjevem domu. Odločili smo se, da bomo razstavili to, s čemer se v našem seminarju ukvarjamo oziroma kar v njem izdelujemo: arhitekturno teorijo. Razstavo smo videli kot priložnost za tri ključna sporočila. Prvič, da je arhitekturna teorija neločljiv del celotne zgradbe arhitekture, torej njen sestavni del. Drugič, da je teorija arhitekture avtonomno področje vednosti, ki se jasno razločuje ne le od teorij drugih in drugačnih področij vednosti in delovanja, denimo od teorije umetnosti, teorije instalacij ipd., ampak tudi od arhitekturne zgodovine (čeprav je zanjo ključna). Od drugih teorij se razlikuje prav po tem, da je in deluje kot notranji sestavni del prakse arhitekture. Temelj in izhodišče našega seminarskega dela je spoznanje, in tu smo pri tretji točki, da se je potrebno na področju arhitekture izogniti poenostavljenemu govorjenju o teoriji in praksi arhitekure. Ustrezneje je, če govorimo o različnih praksah arhitekture, natančneje, o projektantski in teoretski praksi.

Vprašanje, ki se tu seveda takoj zastavi in ki se je zastavilo tudi nam je: kako je mogoče razstaviti teoretsko prakso arhitekture? Na to vprašanje smo odgovorili s praktično gesto: razstavili smo najpomembnejše produkte naše letošnje teoretske prakse.

Zamišljeni pogovori

Raziskovalne seminarske naloge

Uroš Mikanovič

V devetdesetih letih 20. stoletja je izšlo več antologij arhitekturne teorije (Nesbitt, Hays, Ockman, Leach).

Glede na nepoljubni in selektivni ritem založniških dejavnosti (ameriških) akademskih institucij to ni statistično nepomembno.

Kaj pravzaprav počnejo antologije in zbirke besedil? Zakaj nastopijo, ko nastopijo, kaj povedo o obdobju, ki ga zajamejo, in kaj zamolčijo?

Graf prikazuje izbran segment zgodovine teoretske prakse arhitekture (TPA) v svetu. Pri zarisu te zgodovine smo se oprli na izbrane antologije arhitekturne teorije (A01-A08), ki izpostavljajo besedila, za katera se je izkazalo, da so bila v določenem trenutku bistvena za mišljenje in delovanje arhitekture. Vsaka antologija je predstavljena s svojim grafom, ki razkriva njeno notranjo logiko, in pa z zamišljenim pogovorom, ki zarisuje teoretska izhodišča, na podlagi katerih je bila zasnovana. Sestavni del te zgodovine predstavlja tudi razvoj teoretske prakse arhitekture v slovenskem prostoru. Z rdečo barvo so na grafu predstavljeni nekateri izmed dogodkov, projektov, predavanj in zbirk, ki jih lahko razumemo kot primere uveljavljanja in razvijanja teoretske prakse arhitekture v Sloveniji, kot tudi študijski predmeti, ki so bili zasnovani z namenom poučevanja in študija arhitekturne teorije na FA. Kot neke vrste kontekst TPA so na grafu prikazane tudi slovenske revije, posvečene problematiki arhitekture.

Koncept: Petra Čeferin in Danica Sretenović

Zasnova in oblikovanje grafa zgodovine arhitekturne teorije (celota): Danica Sretenović

Avtorji besedil, grafov in analiz: Eva Gusel, Matjaž Horjak, Neža Lazar, Uroš Mikanovič, Aljaž Rudolf, Anja Trobec

Oblikovanje spletne knjige: Ana Kosi

Prevod in jezikovni pregled zamišljenih pogovorov: Monika Jerič

Letošnje delo v okviru seminarja arhitekturne teorije (seminar TPA / Čeferin) smo najprej predstavili na razstavi ob 100. letnici Fakultete za arhitekturo UL v Cankarjevem domu (marec 2020). Del tega gradiva objavljamo kot naš prispevek na razstavi FA 2019/2020. Za odlično sodelovanje pri pripravi razstave ob 100. letnici FA se zahvaljujemo Roku Žnidaršiču. Za pomoč pri zbiranju gradiva za Antologijo TPA 2020 se zahvaljujemo Knjižnici FA, posebej Renati Stelli Čop. Za skupno razmišljanje o našem prispevku k razstavi se zahvaljujemo Maji Vardjan (MAO).

Ljubljana, maj 2020