V Seminarju Čerpes je v študijskem letu 2019/20 sodelovalo 29 študentk in študentov urbanizma ter arhitekture . Seminar smo organizirali in vodili docentka dr. Ilka Čerpes, asistent Aleksander Vujović, demonstratorka Zala Koleša in svetovalka iz projektantske prakse Mia Crnič.

Absolventi in absolventke obeh študijev so pripravljali magistrska dela na predhodno razpisane tematske sklope: Novo mesto, Skupni prometni prostor in Kakovostna stanovanjska okolja. Osrednjo seminarsko nalogo RECIKLAŽA STAVBNEGA OTOKA so izvedli študentke in študenti drugega letnika študija urbanizma. Analizirali so devet izbranih stavbnih otokov v Ljubljani in izdelali knjižnico tipičnih elementov, iz katerih so sestavljeni. Te so v nadaljevanju raziskave reciklirali / sestavili v novo kompozicijo, ki so jo umestili v realno situacijo še nepozidanega stavbnega otoka Zelena jama v Ljubljani.

Osrednjo seminarsko nalogo RECIKLAŽA STAVBNEGA OTOKA so izdelali študentke in študenti drugega letnika študija urbanizma. V zimskem semestru so analizirali devet izbranih stavbnih otokov v Ljubljani in izdelali knjižnico tipičnih elementov, iz katerih so sestavljeni. Te so v nadaljevanju raziskave sestavili v novo kompozicijo, ki so jo umestili v realno situacijo še nepozidanega stavbnega otoka Zelena jama v Ljubljani. 

Kot integralni del raziskave smo v prostorih fakultete izvedli deset dnevno delavnico na temo Človek je merilo za dimenzioniranje grajenega okolja. Študentke in študenti so iz kartona izdelali makete človeka in stopniščne rame v različnih merilih ter jih razstavili v prostorih seminarja. Povezano z osrednjo raziskovalno temo smo v poletnem semestru načrtovali študijsko potovanje v Pariz in predavanja gostujočih profesorjev z Dunaja in iz Züricha. Zaradi ukrepov za zajezitev pandemije virusa COVID 19 so načrtovane aktivnosti odpadle. Seminar smo konec marca 2020 preselili na medmrežje. Študentke in študenti so projekte za ureditev stavbnega otoka, ki so predstavljeni v nadaljevanju, dokončali v virtualnem prostoru brez medsebojnih osebnih stikov. 

Seminarska naloga RECIKLAŽA STAVBNEGA OTOKA je sledila pedagoškim in raziskovalnim ciljem. Zastavili in preskusili smo pristop k učenju načrtovanja stanovanjskih naselij v merilu stavbnega otoka za študente in študentke urbanizma, ki nimajo predznanja s področja projektiranja stavb. Iz tega razloga smo se pri raziskavi osredotočili na proučevanje morfološkega ustroja stavbnih otokov in z njim povezanih stavbnih tipologij. Izbrana teorija interpretira urbane grajene strukture kot raznolik preplet omejenega nabora tipičnih elementov. Stavbni tip opredeljuje kot hitro razumljivo in dovolj zanesljivo orodje za razvoj konceptov oblikovanja mestnega pritličja kot bistvenega elementa urbane oblike. Teorija stavbnega tipa razlaga načrtovanje in razumevanje organizacije tlorisa in prereza, zasnovo konstrukcije, dimenzioniranje ter določanje tipičnih povezav med stavbo in okolico na podlagi tipoloških značilnosti, zato je predvsem primerna za obravnavanje serijsko se ponavljajočega stanovanjskega tkiva, ki je tudi osrednji predmet urbanističnega projektiranja. Na podlagi analize izbranih stavbnih otokov v Ljubljani so študentke in študenti izdelali knjižnico posameznih analiziranih stavbnih tipov s sistematično prikazanim naborom elementov mestnega pritličja in stavbnega volumna. Z reciklažo / rekombinacijo elementov iz knjižnice so v nadaljevanju izdelali izvirne načrte za pozidavo stavbnega otoka na realni lokaciji Zelena jama v Ljubljani.

Za analizo smo izbrali devet stavbnih otokov v Ljubljani, ki so bili zgrajeni po letu 1900 in ustrezajo sodobnim standardom kakovostnega bivanja. V izbor smo uvrstili različne tipe stanovanjskih stavb iz obdobja modernizma, postmodernizma in sedanjega časa, ki ga označuje težnja k zgoščevanju grajene strukture. Raziskavo smo razdeli na štiri dele: ogled in fotodokumentacija na terenu, pridobivanje izvirnih načrtov, izdelava načrtov in makete za posamezne stavbe. Končno smo gradivo sistematično uredili in predstavili v preglednem katalogu. 

Študentke in študenti so v parih analizirali posamične stavbne otoke. Prikazali so jih s situacijo v merilu 1 : 500. Nato so stavbni otok razgradili na posamezne stavbne tipe, ki so jih prikazali s skico konstrukcije, s tlorisi pritličja in tipične etaže ter z značilnimi prerezi v merilu 1 : 250. Končno so v istem merilu iz lepenke izdelali maketo stavbnega otoka.

Oboroženi s knjižnico elementov iz raziskovalnega dela seminarja so se študentke in študenti lotili izdelave urbanističnega načrta za stanovanjsko naselje v stavbnem otoku Zelena jama v Ljubljani. 

Za ta namen so na podlagi opazovanj na terenu in geodetskih posnetkov lokacije najprej izdelali osnovne urbanistične analize (gradbene linije, višine vencev, zrnatost grajenega tkiva, programi, osončenje, promet, zelene površine, vedute, obremenitve okolja s hrupom, izpusti in svetlobo). Nato so iz knjižnice elementov izbrali največ dva stavbna tipa, ki so jih skladno z njihovimi lastnostmi in izsledki urbanističnih analiz lokacije, umestili v realni prostor na ročni skici v merilu 1 : 1000. Sledilo je načrtovanje mestnega pritličja, prerezov in 3D modela v merilu 1 : 500. Končno je vsak / a študent / tka opisal / la svoj predlog in ga predstavil / la s konceptualno skico, ki abstraktno izraža vodilno zamisel.

Z izdelavo kartonske makete človeške figure v povezavi s stopniščno ramo so študentke in študenti spoznavali odvisnost dimenzioniranja stavbnih členov od dimenzij človeške figure. Makete z enakim motivom so izdelali v različnih merilih (od 1 : 1 do 1 : 250). Pri tem so opazovali različne ravni abstrahiranja oblik v odvisnosti od različnih meril in človeške figure. Za zaključek delavnice so izdelke razstavili v seminarskem prostoru, da so med snovanjem in izdelavo svojih projektov v vsakem trenutku lahko preverjali merilo in realne dimenzije načrtovanih gradenj.