Fikfak – urbanizem

Raziskavanje današnje in prihodnje zmogljivosti prostora mest in krajine je bilo osredotočeno na minimalne posege t.i. razvojnih dejavnikov, ki opredeljujejo in vplivajo na značilnosti ključnih razvojnih področij ter spodbujajo razvoj socialnega in kulturnega kapitala. Seminarske naloge 1. letnika 2. stopnje urbanizma so bile v drugem semestru usmerjene v razumevanje pomena sodelovanja in vpetosti v socialne vezi in mreže. Nedvomno je prav situacija »ostani doma« dodatno vplivala na premislek o pomenu občutka pripadnosti, zaupanja in solidarnosti posameznika v skupnosti. In o vlogi sodobne ter prihodnje skupnosti kot gradnika prostora, dinamike razvoja. Vsa ta razmišljanja se prepletajo v nalogah, ki obsegajo teme: zdrava soseska, pomen zelenja v soseski, razvoj stavbnega tipa kot modela soseske, scenariji pristaniške infrastrukture, voda kot povezovalni element mesta, trajnostna mobilnost in povezave v prostoru, preobrazba študentskega kampusa, gibanje uporabnikov v prostoru mesta, urbana revitalizacija, zasnovo stanovanjske soseske z javnimi pritličji, rekreacijske površine kot povezovanje urbanega, revitalizacija mestnega jedra in urbane praznine, preobrazba industrijskega območja, živeti z vodo ipd.

mentorji: izr. prof. dr. Alenka Fikfak, asist. Janez P. Grom, Kristijan Lavtižar

zunanji sodelavci: Aleš Švigelj, Marko Lazič

študentje: 1. letnik, 2. stopnja Urbanizem: Dora Gabrijel, Dylan Gubbels,

Lara Zalokar, Miha Šetina, Tjaša Bregar, Neli Zajc,

Nina Povše, Luka Jereb, Nik Žagar, Nuša Jerič, Urška Jernej

5. letnik EMŠA: Andrej Majdič, Nastja Utroša

Analiza

Je razvoj mest res le širitev z novimi zazidljivimi površinami? Je strategija kompaktnosti mest res le notranje zapolnjevanje »praznin« do popolnosti? Se res aktivna mobilnost in kakovostna dinamika v prostoru razvija tam, kjer so »privlačne službe, dobre plače, dobra infrastruktura, široko razpoložljive javne storitve, visoka kvaliteta naravnega okolja, pestre kulturne ustanove, močne zdravstvene ustanove, dobri bivalni in nastanitvene zmogljivosti, povezane lokalne skupnosti, aktivne civilno‐družbene skupine ipd.« Virtualno smo se sprehodili čez lokacije različnih mest in krajin: Koper, Izola, Kamnik, Celje, Ivančna Gorica, Hrastnik, Murska Sobota, Šmartinsko jezero, Ljubljana, Pula (Hrvaška), Reka (Hrvaška), Karlova vas (Bratislava, Slovaška), Mirleft (Maroko). Kaj nam zares pomeni prekinitev družbene dinamike in absurdi razvoja – Primorska AC na dan 1.5.2020 vs. novica o širitvi s tretjim voznim pasom na dan 8.5.2020 (Dnevnik »v času epidemije prihaja vse več informacij o širitvi površin za pešce in kolesarje na račun motornega prometa«).

Dela študentov
Soseska spominov in tovarištva

Dylan Gubbles

Projekt PeEnota 14

Dora Gabrijel

Umeščanje rekreacijskih površin med stanovanjska naselja

Lara Zalokar

Luka Koper; Strategija za razvoj največjega Jadranskega pristanišča

Andrej Majdič in Miha Šetina

Grafična idejna zasnova kolesarske poti po Muski soboti

Nastja Utroša

Revitalizacija rudniškega območja v Hrastniku

Neli Zajc

Urbana prenova v središču Kamnika

Nina Povše

Urbanistična zasnova premostitev reke Savinje v Celju

Nik Žagar

Mirleft, Maroko – Gradnja v puščavskem območju

Nuša Jerič

Zasnova stanovanjske soseske ob železnici

Tjaša Bregar

Površine študentskega naselja v času epidemije

Urška Jernej