profesor: izr. prof. mag. Alessio Princic

konzultant: Paulo Barbaresi u.d.i.a.

demonstor: Mia Konjikušić, Maruša Kovač, Sandi Naglič

Paviljon sem si predvsem zamislila kot prostor kjer se razstavi umetnost mimoidočih ljudi (obiskovalci kraja in lokalni prebivalci). Ustvarjalci z različnih področij, veliko ljudi ob obisku nove pokrajno, mesto pogostokrat želi zapustiti nekakšno sled kar ni nič novega saj se že takšen tip umetnosti pojavlja iz prazgodovine. Paviljon je namenjen razstavljanju umetnin manj poznanih ustvarjalcev prostri so grajeni iz mreže, ki prekriva vse povšine vključno tla, stem sem poskusila zabristi mejo med zunanjim in notranjim okoljem tako lahko občutimo iste vremenske pogoje znotraj paviljona kot zunaj njega. Pot poteka skozi pritličje objekta kjer ob pogledu navzgor lahko opazimo vse sloje nadstropij. Sprašujemo se lahko kaj dejanksko nam postavi meje, kaj ustavraja nov prostor znotraj prostora v katerem smo že. Podrobneje na ta vprašanja se je poglavjal Anthony McCall, ki je eksperimentiral z projeciranjem umetne svetlobe. Njegova dela so mi podale zamisel o uporabi samo enega gradnika v tem primeru mreža, ki se razprostira po celotnem paviljonu. Objekt je postavljen na 4 tanke podpore ,ki so zamaknjene v notranjost (občutek, da zgradba lebdi). V centru pritličja se nahaja družabni prostor kjer se lahko ljudje posedejo in počutijo v manjši obliki izolirani s strani se lahko povzpnejo na razstavne prostore kjer si lahko ogledajo različne ulične umetnine ter nato v zadnjem nadstropju na najvišji točki ponovno posedejo v nekoliko bolj izoliranem prostoru.

#mediteranska arhitektura #mediteransko mesto #ureditev obale.

RAZISKAVA

Pri raziskavi sem se poskusila poglobiti v oblike struktur in kako pri oblikovanju prostorov moremo biti pozorni na najbolj pomemben material svetlobo in tvorjenih senc. Zanimalo me je predvsem kako lahko kompoziram zanimivo atmosfero v prostoru. Poglobila sem se v miöljenja ustvarjalcev kot so Moholy-Nagy, James Turrell in Anthony McCall vsak od ustvarjalcev ima drugacno perspektivo na temo, ki je zelo oböirna in kljucna v arhitekturi. Eksperimenti raziskujejo odnose med povnim in praznim svetlim in temnim kako ustvariti poti in oznaciti prehode iz prostorav prostor, da postanejo pomemben del naöega doûivetja. V prvem eksperimentu sem uporabila fotografijo dela Moholy-Nagy kjer sem dvodimenzionalno fotografijijo preoblikovala v tridimenzionalni objekt in analizirala povröine. Zatem sem poskusila ustvariti mojo dvodimenzionalno kompozicijo, neke vrste kolaû, ki je izhajal iz fotografij umetika  in jo preoblikovala v tridimenzionalno strukturo. Z nadgradnjo kompozicije sem pridobila bolj kompleksno obliko, ki je postala osnova za opazovanje razlicnih atmosfer v prostorih.