Aula Magna

Pia Praček

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Asistentka: Ana Kreč, m.i.a.

Skupni projekt širše prenove ob Aškerčevi cesti, ki smo ga poimenovali »Aškerčeva ploščad«, obravnava območje štirih fakultet: Fakultete za farmacije (FFA), Naravoslovnotehniške fakultete (NTF), Fakultete za strojništvo (FS) ter Filozofske fakultete (FF). Samostojni projekt obravnava Filozofsko fakulteto, kateri glavni problem je prostorska stiska. V prihodnosti je predvideno, da se Fakulteta za strojništvo preseli na Brdo in tako bi lahko njeno vilo ter Tomažičevo krilo v uporabo dobila Filozofska fakulteta, ki bi se lahko odpovedala svojim prostorom na Viču in v Tobačni tovarni. Vila, ki stoji na osrednjem dvorišču med objekti Strojne fakultete, bi postala galerija, na voljo fakultetam UL za začasne razstave, medtem ko bi Tomažičevo krilo postalo »dom programov«, ki niso jezikovne ali filozofske narave. Knjižnice fakultete se selijo čez cesto v bivšo FFA kjer bo tudi nova Centralna tehniška knjižnica UL (CTK).

Filozofska fakulteta potrebuje prostor, kjer bi se lahko zbrali profesorji, študenti in širša javnost, ter tako preprečili še nadaljnje »drobljenje« fakultete. Gre za prostor podelitve priznanj, predavanj zunanjih strokovnjakov, debat, okroglih miz in drugih kulturnih dogodkov UL. Tako bi za glavnim objektom fakultete, kjer trenutno stojijo nizke zgradbe po večini iz 19. st. in večinoma stihijsko predelane, nastal nov objekt »aule magne«. Dvonadstropni objekt je povzet po praelementu izpeljanim iz FF, in sicer iz štirih predavalnic, ki konzolno izstopajo iz objekta. Le-tega je je zasnoval arhitekt Stanko Rorhman v letu 1956. Praelementi v obliki prostorskih trapezoidov se zajedajo drug v drugega, kot lotusov cvet. V spodnjem – pritličnem nadstropju se nahajajo učilnice, ki imajo glavni vstop iz Foersterjevega parka, aula magna pa se nahaja v zgornjem – prvem nadstropju ter ima dostop iz FF preko kleti. Delno transparentna, obešena steklena fasada, ki na jekleni konstrukciji z višino menja stopnjo transparentnosti ter refleksivnosti, postane univerzitetna dnevna soba mesta. Ta prepušča zelenje Foersterjevega parka ter postane ločnica med javnim in zasebnim delom parcele v smeri zahod-vzhod.

#univerza v mestu #prostori izobraževanja #stavbe za kulturo in prireditve

icon-prev
icon-next