KONGLOMERAT POTI

Železniška postaja v Solčavi

Blaž Zupančič

mentor: doc. Rok Žnidaršič

asistentka: asist. Katarina Čakš

demonstratorja: Adam Breznik in Anja Jezernik Knaus

Težki kamniti previsi in visoka drevesa, ki v jutru presajajo prve sončne žarke, tesno obdajajo hladno Savinjo, ki nas vabi, da odkrijemo njen naslednji meander. Prijetno utesnjeno pot nam utre pogled alpske idile, skorajda nedotaknjene panorame s samotno cesto, ki se spusti v dno impozantne Logarske doline ledeniškega nastanka. Mogočen pogled gorskih kmetij z vencem Kamniških gora nam nudijo čudovit vtis, zaradi katerega je ta konec sveta v čislih med vsemi ljubitelji Alp.

Ustvarim sprimek kolesarskih, avtomobilskih, avtobusnih, vlakovnih in navsezadnje pohodniških poti. Njihova združena pestrost deluje kot konglomerat – skupek različnih kamnin. A kljub njihovi raznoliki sestavi skupaj tvorijo celoto. Kot en kamen, ki združuje nezdružljivo. Kot kamen, ki povezuje vse poti. Kot samotna skala, ki ga je ledenik odnesel na vstopno točko Logarske doline. Kot balvan.

Stavba v večini skriva vse razen njene primarne materialnosti, beton, ki je v harmoničnem dialogu z okoliškim gozdom, a hkrati v anorganskem nasprotju z organskim. Tudi okenske odprtine so malo skrite, kot zareze v fasado, ki dopolnjuje skalnato obliko, do železniške postaje pa se spusti svetlobnik s stopnicami, ki pa poskrbi za svetlobo prostorov iz samega središča. Okna niso samo okna, so vrata svetlobi v prostor. Ni potrebno, da prostor osvetlimo kakor se le da, ampak moramo pri oblikovanju paziti na razmerje svetlobe in teme ter kako to razmerje lahko dopolni umetna svetloba in s tem ustvari željen ambient. Svetloba je pomembna, a prav tako je potrebna senca in navsezadnje tema.

Povezava do analize, ki je bila podlaga za izdelavo projekta: Kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarske priložnosti v Alpah – misleča roka

#železniška infrastruktura #trajnostna mobilnost #site specific

icon-prev
icon-next