Študenti seminarja skozi obdobje dveh semestrov s pomočjo analiz obstoječega stanja in z odzivi na potenciale, ki jih določen prostor nudi, obravnavajo konkretne naloge od nivoja urbanistične zasnove širšega obsega do podrobnejše obravnave arhitekture posameznih stavb. Pri tem k problematiki pristopajo v obliki delavnic, ki jih skozi leto razširimo v projektno delo. Delo poteka z individualnimi konzultacijami, rednimi skupinskimi ali »pin-up« korekturami in z vmesnimi predstavitvami ter s preveritvami pri naročnikih, uporabnikih in prebivalcih lokalnih skupnostih območij, ki jih obravnavamo.

V študijskem letu 2019/2020 so študenti seminarja raziskovali možnosti urbanizacije različnih že pozidanih ali drugih (degradiranih) območij na načine, ki zagotavljajo ustrezne poselitvene vzorce, visoko kvalitetne načine bivanja in socializacijo oz. inkluzivno socialno interakcijo med različnimi uporabniki. Nove vrste urbanizacije, novi načini bivanja in dela ter predvsem odzivnost na potenciale obstoječega okolja v katerega posegamo, lahko pripeljejo do zanimivih, drugačnih in na prostor odzivnih oblik bivalnega okolja za bodoče generacije. Poudarek je bil na koncentraciji poselitev, rekonstrukciji urbanih con in zapolnjevanje obstoječega stavbnega tkiva ter posebni obravnavi robov (robnih pogojev) ob upoštevanju zgodovinskih, prostorskih, socialnih in funkcionalnih izhodišč ter dejstev in posebnosti prostora v katerega se posega. Delo so na podlagi urbanističnih zasnov v drugem semestru nadaljevali na projektu večje, visoke, hibridne stavbe s stanovanjsko, poslovno, storitveno, hotelsko ali podobno mešano vsebino.

Analiza in raziskava možnosti za ureditev bivšega industrijskega in danes degradiranega proizvodno-storitvenega območja ob reki Krki v Bršljinu obsega standardne analize obravnavnega območja in podaja konceptne urbanistične predloge in usmeritve kot osnovo za podrobnejše ureditve ter implementacije arhitekturnih intervencij in objektov v območje. Ob pristopu k nalogi se je izkazalo, da se soočamo predvsem s kompleksnimi vprašanji prometa in povezljivosti območja, ki ga od ostalega dela mesta s treh strani izrazito ločuje železnica z enim vse bolj obremenjenim splošnim krakom in glavno mestno postajo ter z dvema redko aktivnima industrijskima tiroma. Največjo težavo tako povzroča omejena dostopnost oz. nivojski prehodi preko industrijskega tira, ki predstavlja omejevalni kriterij tudi pri določanju gostote pozidav. 

Na južni strani širše območje močno definira reka Krka, ki pa v kontekstu prostora deluje povezovalno, kot ‘atraktor’. Ob tem je predvidena tudi brv, ki bo območje povezala s ŠRP Portoval. Razvoj celotnega območja je poleg splošnih in posebnih analiz potrebno torej najbolj poglobljeno obravnavati z vidika sodobne mobilnosti in prometne povezljivosti z ostalimi mestnimi predeli. Ob tem smo skušali opredeliti celovit pristop k urejanju območja in preveriti načine izgradnje nove stanovanjske soseske z dodatnimi spremljajočimi programi.

Ob pristopu k raziskavi se je izkazalo, da se soočamo s kompleksnimi vprašanji razvoja celotnega kraja (in podobnih krajev v splošnem) pri čemer ni mogoče ožjega središča Mirne Peči obravnavati brez pogleda na vplive v širšem prostoru ter brez analize urbanizma, ki ima svojo zgodovinsko osnovo in vrednote ter prebivalce, ki potrebujejo sodobne načine bivanja v ruralnem okolju, vendar pogojenega s povsem drugačnimi izhodišči in potrebami kot nekoč. 

Staro središče Mirne Peči ima specifično trško jedro, enostransko obcestno zazidavo s cerkvijo, razmeroma močno pa je definirano s poplavnimi območji reke Temenice in potoka (pritoka Temenice s severne strani), ki je danes delno vkopan, delno reguliran. Obstoječa zazidava je zaenkrat sledila predvsem topografiji in sicer tako, da so nižje ležeča območja, ki jih dosegajo poplave ostala nepozidana. Prometna mreža je sledila logiki osrednje cestne povezave med Novim mestom in Trebnjem s kapilarnimi priključki na obeh straneh, ki segajo vse do poplavnih con ali v območja gozdov in kmetijskih površin. V novejšem času se z novimi prometnimi tokovi predvsem vezanimi na avtocesto in z novimi načini življenja prebivalcev, ki so vse manj kmetje, pomen bivše osrednje cestne povezave bistveno zmanjšal, ob tem pa zgodovinski del Mirne Peči stagnira, se ne razvija, ne predstavlja ustreznih vsebin in ne privlači prebivalcev in obiskovalcev v ta sicer najpomembnejši prostor kraja.