vse več ljudi se seli v mesta in vedno manj jih zna živeti na zemlji in z njo. vse manj hrane si pridelamo sami in vedno bolj smo odvisni od drugih. kako so to znali nekoč in kako lahko živimo z zemljo danes – bližje in bolje? kako se zemlja spreminja v gradivo in v kakšnih oblikah lahko preraste v arhitekturo? raziskovanje preteklosti nas lahko popelje v prihodnost, ki je še ne poznamo, v novo arhitekturo našega časa.

raziskovali smo kulturno krajino goričkega, nekdanje tipologije, materiale in tehnike gradnje z namenom razvijanja novih vsebin, tipologij in priložnosti za bivanje v tem specifičnem prostoru. raziskovali smo materiale tega posebnega prostora in nove možnosti njihove rabe in načinov gradnje.

seminarski projekti so se razvijali na terenu, v sodelovanju z različnimi strokovnjaki tega prostora, poznavalci kulturne krajine, zgodovine, arhitekture, materialov in tehnik gradnje. razmisleki, raziskave in predlogi izhajajo iz razumevanja tradicije tega prostora in njene interpretacije, ki s sodobno arhitekturo vzpostavlja soodvisnost ljudi in krajine.

študenti prvega letnika smo se ukvarjali z bivanjem v arhitekturnem in krajinskem kontekstu vipavskega križa. uvod v to kako razumeti in interpretirati krajino in njene značilnosti smo spoznavali preko študija grafik lojzeta spacala. na njih pogosto upodablja motive s krasa, prostora, s katerim je bil tudi osebno povezan. skozi abstrakcijo in prostorsko interpretacijo grafik smo razbirali in razvijali koncept, povezan s krasom in kraško pokrajino. poleg spoznavanja novih materialov smo se prvič srečali tudi z abstrakcijo, redukcijo in odstiranjem novih prostorskih konceptov.

razumevanje krasa, kraške krajine in vipavske doline nam je pomagalo pri snovanju hiše za umetnika v strnjenih nizih vipavskega križa. prepoznali smo lokacije, ki se nahajajo v zanimivem odnosu do javnih in poljavnih prostorov kraja ter do naravne in grajene okolice. z odnosom do obstoječe arhitekture, starih zidov in zakonitosti pokrajine smo ustvaril svojo intervencijo, novo arhitekturo, ki navznoter ustvarja odprt sodoben bivalni prostor povezan z javnim in poljavnim programom, navzven pa se tesno vpenja v obstoječi kontekst. vsaka od novih arhitektur v harmonično celoto izoblikuje ključne elemente tega prostora: hišo, trto, drevo in pogled.