V mesecih, ki smo jih morali preživeti v izolaciji, smo se večkrat zavedli, da smo kot civilizacija na poti v propad. Ter se ob tem vprašali, kdaj in kje se je zalomilo. A tudi pomislili, je še čas za preobrat?

Vemo, da nismo prvi, ki smo se tega zavedli. Zdi se, da je človeštvo že od nekdaj ujeto v spiralo uničevanja tega in izgradnje novega, boljšega sveta. Arhitektura pri tem nikakor ni izvzeta. Gradnja odpira rane v naravi, pustoši po prostoru in med ljudmi. A jim tudi plete zavetja, postavlja temelje njihovemu delovanju in nudi okvir družbenim odnosom. Arhitektura ni ena, arhitektur je več.

Kenneth Frampton v svojem eseju Towards an Agonistic Architecture (Domus 972, 2013) izpostavlja škodljivost, ignoranco in neetičnost senzacionalistične arhitekture, ki nam v spregi z neoliberalizmom, brez zavor in odgovornosti, a s toliko več dolgoročnih posledic za okolje in družbo, tlakuje pot v propad. Zavzema se za arhitekturo, ki izhaja iz jasnih potreb, značilnosti topografije in podnebja v katerega se umešča, in ki še vedno poudarja pomembnost fizičnih lastnosti in izraza materiala iz katerega je zgrajena. Le takšna arhitektura lahko dolgoročno oblikuje javni prostor in ima resničen kulturni pomen.

Arhitektura, ki izhaja iz in ima opraviti z bistvom. Bivanjem človeka v prostoru in času. Ki vzpostavlja zavetje človeku kot fizičnemu in družbenemu bitju. Ga prizemlji a s tem osvobodi, da misli in deluje. Arhitektura, ki je razpeta med prostor, lupino in smoter. Je pri tem iskrena, občutljiva, dosledna, vztrajna in odgovorna.

V mesecih, ki smo jih morali preživeti v izolaciji, smo zidove naših domov in pločnike naših ulic resnično doživljali kot fizične meje našega sveta. In se še bolj utrdili v prepričanju, da bivati lahko pomeni le so-bivati.

Mesto, ki vztraja

Kamnik je eno tistih mest, za katera se zdi, da so najboljše čase že doživeli. Trgovske in prometne poti so se preusmerile, zidovi gradov so razpokali, živahna obrt in velika industrija sta usahnili, zdraviliški vrvež je obmolknil. A številne imenitne, čeprav nekoliko utrujene stavbe in ureditve iz različnih obdobij nam pričajo o nečem drugem. Kamnik je mesto, ki vztraja. Trdno zagozden ob bregove Kamniške Bistrice in vznožje gora. Znova in znova najde moč in pogum za novo rojstvo, rast in razcvet. Z vsakim obdobjem se iznajde na novo vendar ohranja obraz in spomin.

Kje so prostorski izzivi in priložnosti tokratnega preporoda?

Naloge so bile oblikovane v sodelovanju z Občino Kamnik.

mentor: doc. Mitja Zorc
asistentka: Klara Zalokar
demonstratorja: Maruša Turnšek in Tadej Urh

Zasnova nadkritega prostora v Keršmančevem parku v Kamniku. V prvi vrsti je namenjen manjši skupini obiskovalcev za izvajanje rekreacije v primeru deževnega vremena, omogoča pa naj tudi druge dejavnosti. Nudi naj varno zavetje in se spoštljivo vpne v prostor.

Preureditev območja večjega parkirišča ob Zdravstvenem domu v Kamniku. Vzpostavi naj se doživljajsko in programsko bogat javni prostor, ki bo omogočal različne rabe ter povezal bližnje ustanove, stavbe in ljudi. Ob tem naj se parkiranje varno in pregledno uredi v parkirni hiši. Prepoznaven značaj nove ureditve naj gradi na več-polnosti rabe in interesov.

Preureditev degradiranega območja nekdanje tovarne Alprem v Kamniku. Na prostoru, ki je vpet med korito Kamniške Bistrice in zazidavo starega jedra mesta, zasnovati stanovanjsko območje z dopolnilnimi dejavnostmi. Zasnova stavb in odprtega prostora naj izhaja iz značilnosti prostora a ob tem razvije svojski značaj. Zasnova bivalnih in drugih programskih enot naj omogoča udobno bivanje in delo ter ustreza različnim potrebam in zmožnostim prebivalcev.

Zasnova nove stavbe knjižnice in glasbene šole ob OŠ Toma Brejca v Kamniku. Na mestu dotrajanega in funkcionalno neustreznega stavbnega kompleksa zasnovati novo stavbo  v kateri bo sobivanje glasbene šole in knjižnice generiralo boljšo uporabniško izkušnjo. Stavba naj postane mestna kulturna institucija ter aktiven gradnik območja šol ob načrtovanem parku.

Razširitev mestnega pokopališča Žale v Kamniku ter pokopališča ob samostanu v Mekinjah. Zasnovati pokopališče kot prostor slovesa in spomina, umika in kontemplacije. Pa tudi kot vozlišče mestnih poti in prostorov. Ob tem naj se zasnova stvarno in simbolno sooči tudi z izzivom pretrganih vezi v prostoru.

Nadzidava dela stanovanjskega kareja na Dunaju. Zasnova naj razišče možnosti vertikalnega zgoščevanja mestne zazidave z gradnjo v lesu. Dvoetažna nadzidava stavb iz 1960ih let naj poleg novih površin za bivanje nakaže vsestransko trajnostno, vključujočo in humano vizijo bivanja v hitro razvijajoči se metropoli. Naloga je bila oblikovana v okviru mednarodnega interdisciplinarnega študentskega natečaja proHolz v organizaciji proHolz Austria, Stadt Wien, Wiener Wohnen.

Vsak prostor zaznamujejo raznovrstni dejavniki, silnice in procesi, razmerja ter odnosi. Čeprav se skozi  čas spreminjajo, pa se v prostoru dovolj ustalijo in plastijo v edinstvene in prepoznavne vzorce, ki jih je možno prepoznati in preučevati ter skozi njih razumeti, kako nas prostor nagovarja v jeziku kraja. Vsaka odgovorna in kultivirana arhitektura pa je arhitektura dialoga. S krajani in krajem. Zato moramo jezika kraja razumeti in ga v njem nagovarjati. Pa čeprav je naša pripoved zelo osebna. In tudi če vanj vnesemo kakšno novo besedo.

S pomočjo strukture jezika vzorcev, ki je povzeta po metodi, predstavljeni v delu A Pattern Language: Towns, Buildings, Construction (Christopher Alexander, Sara Ishikawa, Murray Silvestrin, 1977), so bile prepoznane ključne prostorske značilnosti Kamnika, členjene glede na merilo: krajina, naselje, stavba, detajl. Vsak vzorec, od skupaj šestdesetih, je predstavljen z geslom, kratkim opisom, reprezentativno podobo in malo maketo, ki prepoznano značilnost prevede v abstraktni model. Sistematičen pristop, ki ga vzpostavlja metoda jezika vzorcev, je dovolj odprt, da so omogočeni tudi zelo osebni pogledi in interpretacije.

Zbirka vzorcev tvori besedišče jezika kraja, zbirko spoznanj in vedenj o prostoru Kamnika. Študijski projekti so bili v nadaljevanju razviti s pomočjo in v odnosu do jezika vzorcev.