Ne misli na streho, 

temveč na dež in sneg.  

Adolf Loos, Pravila za tistega, ki gradi v hribih

Prostor Solčavskega je prostor treh dolin, Matkovega kota, Logarske doline in Robanovega kota in vrhov med njimi. Ob vseprisotnih panoramah skalnatih gorskih pečin in vodotokov, ki oblikujejo fizično in mentalno krajino tega območja, ključno vlogo v življenjih prebivalcev igrajo prostrani gozdovi, s katerim je neločljivo povezana zgodovina, eksistenca, razvoj in tudi prihodnost prebivalcev Solčavskega. V krajih, ki jih je človek poselil že pred 40.000 leti, odvisnost od naravnih virov prežema vse vidike bivanja. Visokogorske kmetije, ki še danes igrajo osrednjo gospodarsko vlogo na območju, nosijo ista imena že skoraj pet stoletij, naselja v dolini pa za prebivalce že od nekdaj predstavljajo predvsem servis razpršenim dejavnostim v njihovi okolici.

V preteklem študijskem letu smo se ukvarjali z iskanjem jedra odnosa med človekom in krajino, ki je v preteklosti zaznamoval prostor Solčavskega. Kaj danes še pomeni vez med človekom in naravo?  Kako nanjo vpliva vdor enodnevnega, množičnega, sezonskega turizma? Ali se postopna prekinitev te vezi kaže tudi v odseljevanju mladih v bolje dostopna okolja? Kako ustaviti degradacijo nekoč skrbno premišljenega grajenega okolja, ki je temeljilo prav na tem odnosu – na lokalno dostopnih surovinah, kljubovanju vremenskim razmeram in trajnosti grajenega?

Na seminarju smo skozi obiske lokacij, opazovanje narave in pogovore s prebivalci postopno spoznavali življenje na Solčavskem. Alpski svet in njegove specifike smo skušali razumeti skozi vidike varovanja okolja, ekologije, virov energije, gospodarstva, kmetijstva, poselitvenih specifik, mobilnosti, turizma, bivalne kulture, tradicionalne in sodobne arhitekture. Refleksije teh tematik v odnosu do obravavanega prostora pa so študenti izdelali v obliki odtisov v material – zapisa v svetlobo, zvok, čas, materialnost … Refleksije so postale prva izhodišča oblikovanje pristopa k izbranim prostorom v Solčavi in za oblikovanje programskih ter prostorskih konceptov.

Iskanje vezi med tradicijo prostora in sodobnimi programi, materiali in tehnologijami smo naslavljali skozi preizkušanje tipološko raznolikih pristopov k intervencijam v obstoječe (nadgradnje delujočih kmetij, presnova obstoječih kmetij, presnova obstoječih vaških struktur) in vzpostavljanju novih prostorov v vasi, v okviru samotnih kmetij, v dolini in v visokogorju. Vse projekte povezuje vprašanje sodobnega bivanja v alpski pokrajini, njegovih implikacij in pomenu javnega prostora v še tako majhnih skupnostih. Prevpraševanje vzpostavljanja odnosa do krajine pa je v razvoju projektov pomenilo razmislek o odnosu med sodobnostjo in tradicijo grajenega prostora, posledico poselitve, gospodarstva in turizma med tremi dolinami in njihovimi vrhovi.