Študentska bivanjska problematika v Ljubljani se vzporedno s stanovanjsko krizo vse bolj zaostruje: javnih študentskih domovi se ne gradi, tržni najem je drag in negotov, turistifikacija mesta pa stanje še poslabšuje. 

V Ljubljani študira skoraj 38.000 študentov, ki imajo na voljo le 7.500 postelj v študentskih domovih. Večina domov je v javni lasti in z njimi upravlja javni zavod Študentski domovi Ljubljana (ŠDL). Večina domov je bila zgrajenih v 70-ih, država pa je po osamosvojitvi skoraj popolnoma opustila vprašanje študentskega bivanja. Najnovejša domova, na Poljanski cesti in v Litostroju, sta bila zgrajena  pred štirinajstimi leti in vse od tedaj ŠDL skrbi le še za prenovo in vzdrževanje obstoječih stavb.

Tudi drugi pomembni javni akterji so popolnoma zanemarili študentsko bivanje. Za področje je uradno pristojno Ministrstvo za izobraževanje in šport, ki bivanju namenja vse manj sredstev. Univerza v Ljubljani se z vprašanjem preprosto ne ukvarja. Ljubljana, univerzitetno mesto, ne naslavlja problematike, ampak jo celo zaostruje s spodbujanjem turistifikacije mesta, seltivijo fakultet izven mestnega središča, prekvalifikacijo zemljišč za študentske programe v zemljišča za komercialne vsebine in praznjenjem Akademskega kolegija. Celoten javni sektor tako vse bolj opušča skrb za javne študentske domove. Krčenje javnih dostopnih postelj in hkratno dvigovanje tržnih najemnin pomenita, da si številni zaradi stroškov bivanj vse težje privoščijo študij v Ljubljani. Sodobna slovenska družba postaja tako vse bolj razslojena tudi pri dostopu do izobraževanja

Povezava