Študentska bivanjska problematika v Ljubljani se vzporedno s stanovanjsko krizo vse bolj zaostruje: javnih študentskih domovi se ne gradi, tržni najem je drag in negotov, turistifikacija mesta pa stanje še poslabšuje.

V Ljubljani študira skoraj 38.000 študentov, ki imajo na voljo le 7.500 postelj v študentskih domovih. Večina domov je v javni lasti in z njimi upravlja javni zavod Študentski domovi Ljubljana (ŠDL). Večina domov je bila zgrajenih v 70-ih, država pa je po osamosvojitvi skoraj popolnoma opustila vprašanje študentskega bivanja. Najnovejša domova, na Poljanski cesti in v Litostroju, sta bila zgrajena  pred štirinajstimi leti in vse od tedaj ŠDL skrbi le še za prenovo in vzdrževanje obstoječih stavb.

Tudi drugi pomembni javni akterji so popolnoma zanemarili študentsko bivanje. Za področje je uradno pristojno Ministrstvo za izobraževanje in šport, ki bivanju namenja vse manj sredstev. Univerza v Ljubljani se z vprašanjem preprosto ne ukvarja. Ljubljana, univerzitetno mesto, ne naslavlja problematike, ampak jo celo zaostruje s spodbujanjem turistifikacije mesta, seltivijo fakultet izven mestnega središča, prekvalifikacijo zemljišč za študentske programe v zemljišča za komercialne vsebine in praznjenjem Akademskega kolegija. Celoten javni sektor tako vse bolj opušča skrb za javne študentske domove. Krčenje javnih dostopnih postelj in hkratno dvigovanje tržnih najemnin pomenita, da si številni zaradi stroškov bivanj vse težje privoščijo študij v Ljubljani. Sodobna slovenska družba postaja tako vse bolj razslojena tudi pri dostopu do izobraževanja.

Medtem ko se javni sektor vse bolj umika s področja študentskega bivanja, pa na njegovo mesto vstopa zasebni. Gradnja zasebnih študentskih namestitev velja na globalnem nepremičninskem trgu za eno bolj donosnih naložb in poteka vzporedno s splošno komercializacijo in globalizacijo visokega šolstva. V Ljubljani je že danes več zasebnih študentskih domov, v katerih je cena bivanja precej višja kot v javnih. Pričakovati je, da bo gradnja študentskih domov docela prešla v domeno javno-zasebnih partnerstev, kar bo posledično prineslo višje najemnine.

V študijskem letu 2019/20 smo na problematiko študentskega bivanja pogledali z različnih zornih kotov. Seminarsko delo se je odvijalo v sodelovanju s sociologom Klemnom Ploštajnerjem in raziskovalko Niko Grabar. V raziskovalnem delu (oktober-december 2019) so se študenti ukvarjali z zgodovino študentskega bivanja, arhitekturo študentskih domov in različnimi modeli preskrbe. Hkrati je potekala raziskava stanja na terenu: izvedba spletne ankete o kakovosti študentskega bivanja ter intervjujev s študenti. Študenti so na podlagi spoznanj zastavili projektne naloge. Izdelali so t.i. “knjižice idej”, v katerih so predstavili jedro problematike. Zatem so identificirali tiste mestne prostore, v katerih so prepoznali potencial za razvoj vsebin, ki so pomembne za študente in Ljubljano kot univerzitetno mesto.

Projekti, ki so jih študentje razvijali v drugem semestru, kažejo, da je v mestu še dovolj prostora za inovativno gradnjo. To nas postavlja pred izziv resnega premisleka o možnostih delovanja in vzpostavljanja pravičnejšega odnosa med študenti, univerzo in mestom. Opisane dileme in arhitekturni predlogi lahko nenazadnje pomenijo novo priložnost za pravičnejše odnose v celotni družbi, zato Univerza v Ljubljani in Mestna občina Ljubljana odprtih vprašanj ne bi smeli spregledati.