Dolenjska

Med griči in gmajnami,

Med blatom in brajdami,

Mehko valovanje prostora.

 

Iščem te med kopači v vinogradih,

Med pastirji na slamnatih pogradih,

V čumnatah, v veliki hiši za praznik, 

Ker vem, nekje mora,

Nekje biti mora

V meni to valovanje prostora

In tvoja prava podoba.  

Morda v prikaznih

Let bosonogih z očmi ko s plavicami,

Na poljih z žitom in črnimi pticami,

V gabrovih hostah, kjer se poseke svetlikajo, 

Ali v vozovih,

Ki se z voli komaj premikajo

Navkreber k lučem po nizkih domovih. 

 

Dolenjska,

Lahkomiselno resna

Med griči in gmajnami,

Med revščino in sanjami,  

Dolenjska,

Tako čudno slovesna

Na pogrebih in žegnanjih,  

Dolenjska,

Kamen v srcu, kamen vera,

Ki se spreminja v kristal,

Ko ga neutrudno izpira

Čustva peneči se val. 

 

(T. Pavček, Skoraj himna)

Živeti podeželje

 

V seminarju usmerjeno, preko raznolikih študijskih nalog,

že vrsto let obravnavamo urbanistično-arhitekturne teme,

ki naslavljajo vprašanja trajnosti.

Ta pojem razumemo večplastno

in vselej v tesni povezavi s specifičnostjo prostorske ureditve,

ki gradi na odnosu z uporabnikom,

upošteva edinstvenost konteksta in smotrno porabo virov.

Na ta način naloge odražajo naše vrednote

in odgovornost do usode prostorskega

razvoja v prihodnje.

 

Pozornost usmerjamo na spregledane dele našega ozemlja,

ki skrivoma ponujajo mnoge prednosti in potenciale

za morda nekoliko drugačen, bolj vzdržen življenjski slog.

V tej perspektivi letošnji študentski projekti,

iz različnih zornih kotov,

naslovijo prednosti in potenciale našega urbanega zaledja.

Izprašujejo, ali je v tej perspektivi morda

prav podeželje potencialni prostor svobode,

eksperimentiranja in samoodgovornosti?

 

Ali so mesta res vse bolj precenjena, prenadzorovana,

obsedena z varnostjo in z lažno pristnostjo,

turistom prijazne Potemkinove vasi,

ki aludirajo nekdanjo slavo velemesta?

Vprašanja iščejo specifične prostorske odgovore

z analitičnim procesom raziskav (R1, R2, R3, R4)

in vrednotenja danosti ter zmožnosti,

ki jih v naslednjem koraku študentje

oplemenitijo s svojo kreativnostjo misli in zamisli.

Te črpajo iz filozofije, literature, glasbe, poezije

ali vizualnih umetnosti.

Prostorska rešitev je tako vedno rezultat

razumevanja stanja in potreb

z dodano kreativnostjo,

ki preobrazi misel v zamisel.

 

Študentje v študijskem letu 2019/20 obravnavajo

območje Dolenjske, med Gorjanci in reko Krko.

Njihove zamisli na območju Velikih Brusnic,

Šentjerneja in Kostanjevice na Krki predstavijo

podeželje kot prostor radikalnih sprememb

in potencialno območje razvoja v prihodnje.

Romantična vizija razvoja podeželja

izkazuje našo željo živeti v skupnosti,

kjer se izognemo kaotični,

disfunkcionalni ali protislovni urbanosti.

Podeželje določa naravna pluralistična

miselnost, mozaik raznolikih območij

in naključni nabor virov, ki pomenijo

bogastvo in zmožnost sonaravnih

oblik bivanja. Ta hibridni svet

ponuja priložnost ponovne uporabe

obstoječih prostorskih struktur,

znanja in veščin na trajnostni način.

 

Hibridizacija podeželja ne sproža le razvoja,

ki odraža podeželskost,

ampak podpira preživetje ustvarjalnosti,

ki izhaja iz eklektičnosti tega okolja.

Načela vzdržnega razvoja zahtevajo prilagoditve

našega načina življenja, ki so tesno povezane

s spremembo v blaginji in porabi,

z inovativno politiko in prostorskimi spremembami.

Tak način življenja pomeni kulturo

uživanja v manjši porabi, uravnavati

življenje med kvaliteto in kvantiteto,

v sodelovanju med posameznikom in skupnostjo,

med lastništvom in souporabo,

večuporabnostjo in cikličnostjo, z

osredotočenostjo na oblikovanju javnega

dobra za izmenjavo izkušenj,

upoštevajoč zmožnosti okolja

ob porabi in uživanju bogastva narave,

samopridelavi hrane, zeleni rekreaciji

in novih oblikah samozaposlitve.

MANJ POSTANE VEČ

SPREMEMBA POSTANE MOŽNOST