V okviru zimskega semestra so študentje arhitekture, 5. letnik in študentje urbanizma, 1. letnik magistrske stopnje, razvijali sodobne ideje bivanja tako v programskem kot oblikovnem smislu. Delo v skupinah je bilo namenjeno kritični presoji in preverbi različnih možnosti urejanja območja Kredo v Izoli, s poudarkom na zasnovi sodobnih stanovanjskih enot nižje gostote ter javno odprtih prostorov (povezava z okolico, pešpoti, rekreacija, drobne dopolnilne dejavnosti, ipd.). Raziskovanje sodobnih vsebin je bilo usmerjeno v preveritev zmogljivosti območja in prikaze prostorskih posegov v vrednotenju lokacije Kredo. V razvojne ideje so študentje vpeljali sodobne oblike bivanja z vključevanjem uporabnikov, s poudarkom na bivanju med zelenjem in s pogledom na morje.

Vzpostavljanje skupnosti in vezi v odnosih med prebivalci območja Kredo, povezava s kmetijskim prostorom in oblikovanje tržnega prostora, oblikovanje odprtih prostorov za druženje in rekreacijo, razvoj različnih stavbnih tipologij, povezovanje med urbanim in zelenim ter podobno, so samo nekatere ideje, ki  so jih študentje vključili v zamisli o prihodnji podobi novega bivalnega okoliša Kredo v Izoli.

Raziskavanje današnje in prihodnje zmogljivosti prostora mest in krajine je bilo osredotočeno na minimalne posege t.i. razvojnih dejavnikov, ki opredeljujejo in vplivajo na značilnosti ključnih razvojnih področij ter spodbujajo razvoj socialnega in kulturnega kapitala. Seminarske naloge 1. letnika 2. stopnje urbanizma so bile v drugem semestru usmerjene v razumevanje pomena sodelovanja in vpetosti v socialne vezi in mreže. Nedvomno je prav situacija »ostani doma« dodatno vplivala na premislek o pomenu občutka pripadnosti, zaupanja in solidarnosti posameznika v skupnosti. In o vlogi sodobne ter prihodnje skupnosti kot gradnika prostora, dinamike razvoja. Vsa ta razmišljanja se prepletajo v nalogah, ki obsegajo teme: zdrava soseska, pomen zelenja v soseski, razvoj stavbnega tipa kot modela soseske, scenariji pristaniške infrastrukture, voda kot povezovalni element mesta, trajnostna mobilnost in povezave v prostoru, preobrazba študentskega kampusa, gibanje uporabnikov v prostoru mesta, urbana revitalizacija, zasnovo stanovanjske soseske z javnimi pritličji, rekreacijske površine kot povezovanje urbanega, revitalizacija mestnega jedra in urbane praznine, preobrazba industrijskega območja, živeti z vodo ipd.

Je razvoj mest res le širitev z novimi zazidljivimi površinami? Je strategija kompaktnosti mest res le notranje zapolnjevanje »praznin« do popolnosti? Se res aktivna mobilnost in kakovostna dinamika v prostoru razvija tam, kjer so »privlačne službe, dobre plače, dobra infrastruktura, široko razpoložljive javne storitve, visoka kvaliteta naravnega okolja, pestre kulturne ustanove, močne zdravstvene ustanove, dobri bivalni in nastanitvene zmogljivosti, povezane lokalne skupnosti, aktivne civilno‐družbene skupine ipd.« Virtualno smo se sprehodili čez lokacije različnih mest in krajin: Koper, Izola, Kamnik, Celje, Ivančna Gorica, Hrastnik, Murska Sobota, Šmartinsko jezero, Ljubljana, Pula (Hrvaška), Reka (Hrvaška), Karlova vas (Bratislava, Slovaška), Mirleft (Maroko). Kaj nam zares pomeni prekinitev družbene dinamike in absurdi razvoja – Primorska AC na dan 1.5.2020 vs. novica o širitvi s tretjim voznim pasom na dan 8.5.2020 (Dnevnik »v času epidemije prihaja vse več informacij o širitvi površin za pešce in kolesarje na račun motornega prometa«).