Gornji Grad je v razvoju zaustavljen kraj. Zastal je v ekonomskem, turističnem, socialnem, in zato tudi v prostorskem razvoju. Potencial za preobrat se lahko generira skozi oživitev gospodarske aktivnosti, pri tem so tri temeljne usmeritve:

– les, gozdarstvo, lesna industrija in izobraževanje,

– izletniški, termalni, verski turizem, turizem na kmetiji in v gozdu, samooskrba, kultura,

– posebne družbene skupine, starejšimi (doma za starejše občane in varovana stanovanja) potencial je v posebnih bivalnih skupnostih, medgeneracijskih oblikah bivanja in spremljevalnih aktivnostih.

Študenti so skozi projekte razmišljali o aktivaciji potencialov kraja s pomočjo arhitekture ter o arhitekturnih konceptih za skupnostno bivanje.

Renzo Piano je dejal, da je arhitekt zjutraj pesnik, dopoldne znanstvenik, popoldne humanist in zvečer graditelj. Študenti/ke v svojem prvem projektu doživijo ta dan arhitekture z nalogo vzidave hiše za izbranega naročnika/naročnico v Ljubljani. Dvomi, ki jih ob tem doživljamo, preden sprejmemo odločitve o projektu, so neprecenljivi.

Stavba blagovnih rezerv stoji na meji med historičnim mestnim jedrom Kopra, luko in morjem. Študenti se ukvarjajo s prenovo objekta ob predpostavki, da objekt izločimo iz pomerija luke in ga priključimo mestu. Koper je mesto eskaliranih prostorskih nasprotij, generično mesto par exellence. Kakšna arhitekturna terapija je sploh še mogoča?

Projekt je nastal na pobudo Avtomatik Delovišča (Boštjan Bugarič in Mateja Filipič) in v sodelovanju z Oddelkom za krajinsko arhitekturo – BF (prof. Davorin Gazvoda in študenti)