mentorica: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski

asistenta: asist. dr. Andrej Mahovič in asist. Tomaž Berčič

demonstratorja: Žan Menegatti in Maks Rojec

konzultant za statiko: doc. dr. Simon Petrovčič

Prilagodljivost v arhitekturi in urbanizmu je aktualen, a nedorečen pojem. Arhitekti in urbanisti uporabljajo koncept prilagodljivosti pretežno v mestih za označevanje obstojnosti mesta in ga zato postavljajo v eno samo perspektivo ali prepoznavajo eno samo obliko prilagodljivosti. Dva koncepta – zmogljivost in ranljivost – nam pomagata razumeti, kje in zakaj se pojavljajo situacije, ki vplivajo na prilagodljivost in neprilagodljivost prostorskega pojava. Študenti se z dilemo prilagodljivosti soočajo v razvoju projektov in v kontinuirani razpravi med udeleženci seminarja, mentorji in kritiki.

Seminar 2020/2021

Seminar 2019/2020

Home life Diaries

Izkušnja bivanja v vsakem stanovanjskem prostoru se sešteva v empiričnem znanju. Na to izkušnjo delujejo osebni vplivi, kot so oblika družine, število družinskih članov, itd., in zunanji vplivi, kot so izobraževanje, mediji, itd. Nekateri vodilni arhitekti na Japonskem, kot sta Uzo Nishiyama (1911-1994) in Shigebumi Suzuki (1927–2010), so predhodno izvedli raziskave izkušenj bivanja v stanovanjskih prostorih z uporabo tlorisov, na katere so zarisali vsakodnevne aktivnosti stanovalcev in postavitev pohištva. Vendar so bile te študije zožene na izkušnje samih avtorjev, uporabljena metodologija pa je bila omejena, saj so bili pri zaznavanju bivalnih izkušenj na vseh stopnjah raziskave udeleženi samo arhitekti. Velik del informacij je ostal prikrit, tudi zato, ker je bivanje v stanovanju globoko povezano z zasebnostjo, ki je ljudje niso želeli zaupati raziskovalcem – tujcem. V pričujoči metodologiji pa intervjuji staršev / skrbnikov bodočih arhitektov omogočajo bolj podroben dostop do stanovanjskih izkušenj večje skupine ljudi, ki so tudi nestrokovnjaki. Za raziskovanje bivanja v preteklosti so se intervjuji izkazali kot zelo primerna metoda, saj so priklicali vrsto preteklih spominov – dialog namreč aktivira spomin.

Športni parki 3

Fakulteta za arhitekturo (FA) Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z (IŠG) Inštitutom za športne gradnje in Nogometno zvezo Slovenije (NZS) pripravila študentske predloge za razvoj nogometne infrastrukture v izbranih slovenskih občinah.

Space Reflections

ECoC-AXIS je triletni interdisciplinarni projekt v mestnem prostoru, ki spodbuja sodelovanje in dialog med študenti / strokovnjaki na področju arhitekture in fotografije ter zunaj nje in lokalnimi mikro skupnostmi, vključno z ranljivimi skupinami (migranti, begunci). Leta 2019 je bil ECoC-AXIS izražen v seriji eksperimentalnih fotografskih delavnic v arhitekturnem in urbanem prostoru to je s t.i. SPACE REFLECTIONS. 

Some preliminary remarks on the art of place-making:

strategies and tools from landscape architecture

Tessa Matteini

V krajinski arhitekturi lahko prepoznamo pet glavnih oblikovalskih konceptov: različna oblikovalska merila, dostopnost / povezljivost, biološko in kulturna raznolikost, reinterpretiranje / ustvarjanje vzorca in dinamične procese / čas.

The city history of Tokyo, Kyoto and Japan

Akane Mizushima

Urbanistični razvoj Kyota in Tokya je temeljil na specifičnem družbenem, kulturnem in političnem sistemu Japonske. V pozno antičnem obdobju se je urbanistično oblikovanje mest naslonilo na mrežni vzorec, ta sistem načrtovanja pa je bil prevzet iz kitajskega sistema načrtovanja mest. Šele ko so bile zgrajene primarne urbane strukture pod močnim političnim nadzorom vladarja, se je pričel vpliv gospodarskih dejavnikov na mesta.