mentor: doc. Rok Žnidaršič

asistentka: asist. Katarina Čakš

demonstratorja: Adam Breznik in Anja Jezernik Knaus

DOSTOPNOST

Na Solčavskem se pogosto izpostavlja problem masovnega turizma v dolinah, saj obstoječa prometna infrastruktura omogoča razmeroma hitro prehodnost. Zaradi odmaknjenosti kmetij v hribovite predele, do katerih vodijo v veliki večini gozdne makadamske poti, je dostop z javnimi oblikami prevoza otežen. Najpogostejša oblika transporta je zaradi tega še vedno z avtomobili, ki pa se ne sklada s sodobnimi smernicami ekoturizma.

Z organizacijo boljše prometne povezanosti, pa se lahko pojavi nova problematika povezovanja odročnosti z zasebnostjo in svobodo, ki je domačinom vodilo in predstavlja način življenja.

REGULACIJA DOSTOPA

Zaradi masovnega turizma v turistični sezoni prihaja v dolinah do prevelikih zgostitev in posledično preobremenjenosti območja. Obstoječ enodnevni turizem daje dolini podobo “piknik” prostora in ne kaže nikakršnega zanimanja za lokalno kulturo in tradicijo, ki jo želimo v tem prostoru izraziti. Z omejitvijo nekajurnih in enodnevnih turistov, bi v dolinah dosegli višji delež turistov, ki želijo spoznati lokalno življenje in dejavnosti, ki sooblikujejo ta prostor.

ENODNEVNI TURIZEM

Cilj lokalnih turističnih ponudnikov je zmanjšati delež večurnih in enodnevnih obiskovalcev, saj ne pripomorejo k lokalnemu gospodarstvu in hkrati ne morejo absorbirati znanja, ki bi ga domačini želeli posredovati.

NEPOVEZANOST KMETIJ

Kmetije in obrtniki posedujejo veliko avtohtonega znanja, vendar zaradi neenotne razpršene ponudbe, obiskovalec ne dobi konkretne izkušnje. Vsaka domačija deluje na principu samozadostnosti, kar pomeni, da “vsak ponudi vse” in to se odraža v nezanimivi turistični ponudbi v sklopu večih destinacij. Z obiskom ene kmetije oz. obrtniškega obrata dobi obiskovalec enak vpogled v tradicionalno življenje in dejavnosti, kot pri drugem ponudniku v enakem območju.

S specializacijo posameznih ponudnikov dejavnosti, bi se ustvaril širši in bolj poglobljen spekter znanj in možnosti, ki jih obrat lahko ponudi. Potrebno je oblikovati enotno turistično ponudbo, v kateri se povežejo ponudniki hotelskih, gostinskih, trgovskih, obrtnih in kmečkih dejavnosti v navezavi na lokalni potniški promet. S tem principom je možno ohranjati tradicijo in spodbujati inovacijo v širšem merilu, z inkorporacijo tudi manj poznanih turističnih ponudnikov v oblikovanje skupne prepoznavne blagovne znamke.

OSVEŠČANJE

Z razvojem komunikacijsko informativnih tehnologij, se obiskovalci vse pogosteje poslužujejo različnih razervacijskih strani, ki pa ne nudijo zadostno količino podatkov o kraju nastanitve in njegovega lokalnega načina življenja. Vse več je gostov, brez zanimanja za lokalno tradicijo, katero želijo domačini posredovati in ohraniti.

Z oblikovanjem skupnih spletnih platform, ki bi na nazoren način posredovale informacije o tamkajšnjem življenju, bi se omejil delež nevednih obiskovalcev in hkrati pripomogle k mreženju ter povezovanju kmetij, koč in drugih turističnih ponudnikov.

ZAPIS V MATERIAL

Kljub raznovrstnim dejavnostim, namenjenim obiskovalcem, od tematskih poti, pohodniških destinacij, do prodaje domačih izdelkov, se prostor Solčavskega še vedno dojema precej empirično. Izkušnja, ki temelji predvsem na čutnem dojemanju in opazovanju sicer omogoča doživetje zgolj prostora in pokrajine, ne omogoča pa celostnega vpogleda v kulturo, običaje, način življenja. Odgovarja le na vprašanje KAJ, ne pa KAKO. Po obisku kraja se doživetje reducira zgolj na serijo podob, vtisnjenih v spomin brez pravega  konteksta in povezanosti med sabo.

Pri obliki turizma, ki ga na podlagi analiz predlagamo, obiskovalec doživi prostor in kulturo celostno, izkušnja ga bogati, po obisku pa s seboj odnese znanje in zavedanje, ki ga lahko prenese na ostale. Tako se tudi nesnovna dediščina aktivno ohranja.

Za prikaz naše misli smo izbrali temeljni material, skalo, ki izvira in opisanega okolja. Izdelali smo skulpturo, ki sama zase govori toliko kot pokrajina sama nagovarja turista. Lahko se je dotakne, jo opazuje … posluša tišino … vsak jo dojema drugače. Obstaja le kot predmet občudovanja, ne da bi izražala svoj nastanek in trud, ki je vložen vanj.

Skala je bila vzeta iz naravnega okolja in umetno razdvojena. Za potrebo človeka. Nastaneta dve polovici, ki sta nekoč tvorili celoto. Ena polovica je površinsko obdelana, špičena, rezana, polirana … namenjena je opazovanju, občudovanju … Druga polovica ohranja naravni videz in služi prvi kot podpora, podstavek.

Obdelani polovici omogoča, da ta pride do izraza in iz statusa predmeta preide v status objekta.

Komplementarno pa obdelana polovica daje neobdelani smisel, funkcijo, skupaj pa kljub razdvojenosti še vedno delujeta kot celota. Napetost, ki se pojavi med obdelanim in neobdelanim delom postane povezovalni člen. Primer materializira naše misli o turizmu, kot nečemu, kar je namenjeno opazovalcu in lokalni kulturi, ljudeh, ki ga kot nek podporni sistem omogočajo in ohranjajo.

Ob razlagi skulptura precej pridobi na pomenu. Zdaj je razumljiv njen namen in simbolni pomen. Za celostno dojemanje predmeta je potrebno razumeti tudi material, orodja in tehnike, ki so pogoj za njegov nastanek. Postavili smo se v vlogo obiskovalca kraja z obliko turizma, kjer je podprt prenos znanja lokalnih prebivalcev in se pri mojstrskem kamnoseku g. Šumetu naučili osnov obdelave kamna, svoje izkušnje pa z video zapisom prenesli na druge.

#turizem, gostinstvo in kulinarika na podeželju #sodobne obrti #tradicionalni materiali in tehnike gradnje