mentor: doc. Rok Žnidaršič

asistentka: asist. Katarina Čakš

demonstratorja: Adam Breznik in Anja Jezernik Knaus

Človeško bivališče je že mnogo časa hiša – aktivna zaščita pred zunanjimi vplivi. Hiša je sestavljena iz tal, sten, stropa in strehe. Kako so ljudje ustvarjali svoja bivališča, je bilo odvisno od njihovega načina življenja, ta pa je bil odvisen od sredstev, ki so bila na voljo. Najpomembnejše sredstvo je nedvomno ogenj, ki bivanjski prostor ogreva, osvetljuje, omogoča prehranjevanje, varnost in zaščito. Ogenj sicer ni aktivni oblikovalec človeškega bivališča (ne deluje sam, temveč ga uporabljamo, kadar je za to potreba). Pač pa je človek zaradi vloge, ki ga ima v človeškem življenju, oblikoval svoje bivališče tako, da mu je ogenj kar najbolj koristil. V zvezi s hišo je vezan predvsem na pojme zaščite in varnosti, tehnično pa ga lahko povezujemo z pojmom ovoja. Ovoj je lahko vertikalen in horizontalen. Vertikalni ovoj nas ščiti predvsem pred vremenskimi pogoji (vlaga, hlad, vročina, padavine, …) – torej lahko bi ga imenovali streha in pod. Horizontalni ovoj pa je uporabljen kot zaščita pred pogledi, fizičnim sovražnikom in pa tudi pred vlago in vetrom.

#vernakularna arhitektura #dediščina, tradicija, identiteta #tradicionalni materiali in tehnike gradnje