Materiali in oblike

Predmet Materiali in oblike predstavlja uvod v poznavanje in razumevanje sovisnosti med lastnostmi materialov, tehnologijo gradnje, teoretskimi načeli ter arhitekturno zasnovo. Skozi vaje razvijamo zmožnost sinteze znanja, pridobljenega na predavanjih, in prenosa v fizičen izdelek. Na predavanjih skozi 10 izbranih tem obravnavamo osnovna (konceptualna, materialna, tehnološka, likovna idr.) izhodišča izbranih primerov Plečnikove arhitekture in njihovo vpetost v zgodovinsko in sodobno arhitekturno misel, ob analizi številnih drugih sodobnih in zgodovinskih primerov iz arhitekturne prakse in teorije. Tematska predavanja naslavljajo vprašanja sovisnosti materiala in oblike v arhitekturni zasnovi in njeni materializaciji; obravnavane teme so: osnovna oblika, ponovna uporaba, imaginacija, čas, kraj, stik, merilo, površina, svetloba in uporaba.

Vaje so namenjene opazovanju, razumevanju in interpretaciji arhitekture skozi vprašanja materialne in likovne strukture ter sledijo vsebini predavanj. Študenti v prvih dveh vajah na primerih Plečnikovih arhitektur spoznavajo odnose med strukturo, ovojem, materialnostjo, merilom, teksturo, ornamentom itd.. Vaje temeljijo na neposrednem stiku z izbranimi arhitekturnimi deli. Pri tretji vaji skozi vprašanja merila, telesa, detajla in arhitekturne risbe obravnavajo izbrano arhitekturo iz njihovega bivanjskega okolja. Skozi tri vaje skušamo razviti sposobnost abstrakcije arhitekturnega prostora in razumevanja njegovih osnovnih gradnikov, učimo se opazovanja arhitekture skozi vprašanja materialne in likovne strukture, razvijamo veščine ravnanja z materiali, razumevanje njihovih tehnologij, obdelave in učinka v prostoru. Skozi vaje študenti pridobijo občutek za merilo elementov v prostoru in za povezavo med materialnostjo, volumnom, obliko in strukturo prostora.

Predavatelj: doc. Rok Žnidaršič

Asistentka: asist. Katarina Čakš

Demonstratorka: Astrid Magajna

vaja 1

ODTIS

Materialnost in obliko spoznavamo skozi neposreden stik z arhitekturo. Na primerih Plečnikovih arhitektur lahko raziskujemo odnose med strukturo, ovojem, materialnostjo, merilom, teksturo, ornamentom … Skozi iskanje prostorskih elementov, primernih za odtis v glino in situ smo razmišljali o odnosu med konceptom in materialnostjo, idejo in fizično izvedbo, iluzijo in strukturo. Pri vaji študentje razvijajo sposobnost abstrakcije prostora in razumevanja njegovih osnovnih gradnikov ter občutek za povezavo med materialnostjo, volumnom, obliko in strukturo prostora.

Vaja 2

MATERIAL IN KOMPOZICIJA

Pri vaji s pomočjo prenosa glinenih odtisov v nov material in nove kompozicije, spoznavamo lastnosti različnih materialov v odnosu do njihove oblike, obdelave in merila. S pomočjo različnih tehnik uporabe in obdelave odtisa iz prve vaje, dobijo študenti vpogled v lastnosti materialov, s katerimi delajo in se urijo v imaginaciji, merilu, kompoziciji. V drugi vaji se soočimo s pomenom poznavanja lastnosti različnih materialov (od pečene gline do voska, betona, terazza, estriha, malte, mavca, kremenita butane gline do tekstila in papirja), možnostmi njihove obdelave in njihovim oblikovnim in prostorskim potencialom. Namen prvega dela vaje je vzpodbuditi opazovanje, razmišljanje o procesih / metodah / postopkih izdelave gradnikov prostora in nuditi metode za spoznavanje lastnosti različnih materialov in ravnanje z njimi. Drugi del vaje je namenjen spoznavanju kompozicijskih principov, odnosom med elementi v kompoziciji, odnosu med materialnostjo in obliko, materialnostjo in merilom ter povezavi med sistematičnim in intuitivnim mišljenjem pri snovanju prostora.

Vaja 3

PROSTOR IN MERILO

Skozi opazovanje, risanje in umestitev figure v prostor pri zadnji vaji nadgrajujemo razumevanje odnosov med materiali in oblikami v prostoru in zavedanje merila človeka v odnosu do grajenega prostora. Skozi izbran primer arhitekture iz svoje neposredne okolice so študenti spoznavali osnovne odnose med arhitekturnimi elementi – s pomočjo merjenja in risanja teh elementov in študijo prostora v odnosu do človeškega telesa. Risba je orodje za analizo in razumevanje oblikovanih in strukturnih delov stavb, razmerja človeškega telesa pa služijo kot orodje za razumevanje merila arhitekturnih elementov.