Predmet Arhitekturno oblikovanje 2 raziskuje odnos med programskimi izhodišči in arhitekturno kompozicijo. Obravnava tematike se naslanja na teoretična izhodišča ter analizo izbranih primerov zgodovinske, ljudske in sodobne arhitekture. Niz predavanj je deljen v tri vsebinske sklope, ki jim odgovarjajo tri kompozicijske vaje. 

1.  ARHITEKTURNI SISTEM

Tematski sklop obravnava kompozicijska in organizacijska načela povezovanja prostorskih in materialnih elementov v arhitekturne sestave.

Prostor, lupina, smoter kot temeljne prvine arhitekture. 

Vzpostavljanje in urejanje arhitekturne kompozicije z elementi, orodji in pravili arhitekturnega sistema. 

Arhitektura kot zavetje in skupnost sob. Vzpostavljanje fizično zamejenega prostora kot osnova arhitekturne kompozicije. 

Arhitektura kot teritorij, okolje in infrastruktura. Vzpostavljanje polja raznovrstnih pogojev kot osnova arhitekturne kompozicije. 

2. PROGRAM

Tematski sklop obravnava programske in organizacijske značilnosti kot osnovo arhitekturnih sestavov.

Zakonitosti diferenciacije prostora.

Programiranje: funkcionalna shema in arhitekturna kompozicija na temelju programskih zahtev. Reprogramiranje: arhitekturna kompozicija kot interpretacija programskih zahtev. 

3. ORGANIZACIJA

Tematski sklop obravnava značilne pristope k oblikovanju arhitekturnih sestavov na osnovi programskih in organizacijskih značilnosti.

Raumplan in Plan libre kot preureditev ustaljenih prostorskih odnosov.

Kompoziti in hibridi v arhitekturi, kjer so poudarjeni odnosi med programskimi enotami osnova arhitekturne kompozicije. 

Strukturalizem v arhitekturi z mehanizmi za uravnavanje odnosov v prostoru.

Pri prvi vaji smo spoznavali ustroj arhitekturne kompozicije s pomočjo prvin arhitekturnega sistema. Tega tvorijo elementi (materialni, prostorski), orodja (projektna mreža, osi, linije (urejanja, geometrije), sistem mer in razmerij) ter pravila (kompozicijska, organizacijska). Prvine arhitekturnega sistema so nam lahko v pomoč tako pri analizi obstoječih kot oblikovanju novih arhitekturnih kompozicij. 

V prvem delu vaje smo s pomočjo prvin arhitekturnega sistema opravili analizo arhitekturne kompozicije delčka mestnega prostora v središču Ljubljane. Obravnavali smo prostorske in materialne elemente (polno / prazno) ter s pomočjo orodij prepoznali pravila, ki kompozicijo urejajo. Analiza je vključevala postopek abstrakcije.

V drugem delu vaje smo iz ožjega nabora prepoznanih prostorskih elementov oblikovali novo arhitekturno kompozicijo, ki je sledila v naprej določenim organizacijskim načelom: linearno, centralno, radialno, grupirano, mrežno.

Pri drugi vaji smo razvijali arhitekturno kompozicijo na osnovi programsko organizacijskih zahtev.

Izhodišče arhitekturne kompozicije je predstavljal poenostavljen program stanovanjske hiše, ki mu je bil dodan prostor za delo (atelje, pisarna). Z opredelitvijo robnih pogojev je bil podan preprost prostorski kontekst.

Oblikovali smo dve ločeni arhitekturni kompoziciji, to je zasnovi stanovanjske hiše, ki sta odgovarjali različnim organizacijskim zahtevam: bivalno / spalno / servisno, otroci / družina / starši, javno / zasebno, individualno / kolektivno, servisno / servisirano. Pri tem smo razmislili o odnosih program / prostor, umestitvi prostorov v sestav, povezavah med prostori ter združevanju prostorov v ustrezne organizacijske sklope. Programe / prostore stanovanjske hiše je bilo potrebno uvodoma dimenzionirati po tlorisu in prerezu ter pri tem upoštevati osnovne funkcionalne zahteve in vlogo v arhitekturni kompoziciji.

Pri tretji vaji smo razvijali arhitekturno kompozicijo na osnovi poudarjene notranje prostorsko programske organizacije, ki je hkrati razvita tako horizontalno kot vertikalno – Raumplan. Opredeljevali smo odnose (interakcije) med prostori, njihovo sosledje in prehajanje med njimi. 

Izhodišče arhitekturne kompozicije je predstavljal poenostavljen program večje stanovanjske hiše za družino dveh umetnikov. Da bi se poudarjeno razmišljalo o notranji prostorski organizaciji, je bila zamejena tlorisna razsežnost zasnove ter podano, da se naravna osvetlitev prostorov primarno zagotavlja z vrha prek notranjih atrijev ali svetlobnih jaškov.

Dimenzije prostorov po tlorisu in prerezu, njihov položaj v kompoziciji ter medsebojne navezave in odnose je ob funkcionalnih in programskih zahtevah usmerjala težnja po vzpostavitvi jasne koreografije gibanja skozi prostorske sekvence ter zamišljeni značaj prostorov.

Vaja se navezuje tudi na predmet Konstrukcije 1.