mentor: doc. Rok Žnidaršič

asistentka: asist. Katarina Čakš

demonstratorja: Adam Breznik in Anja Jezernik Knaus

Med pomembne mejnike sodobne slovenske alpske arhitekture in tehnologije spada bivak, ki se je v Alpah pojavil kot potreba po zavetiščih na ekstremnih in težje dostopnih lokacijah, kjer bi služil kot oporna točka pri osvajanju zahtevnejših gorskih vrhov. Pri vprašanju oblikovanja bivakov in gorskih koč se je pri problemu nedavno pogorele koče na Korošici pojavilo še vprašanje oz. potreba po oblikovanju zasilnih / začasnih bivališč (t.i. ‘‘emergency architecture‘‘) v gorah. Kako zagotoviti bivanje in oskrbo številnim planincem v obdobju med uničenjem in izgradnjo nove koče? Nastal je koncept začasne nadomestne planinske koče na Korošici, ki v času do izgradnje novega planinskega doma funkcionira kot nadomestna koča, po izgradnji doma pa na lokaciji ostaja v zmanjšanem obsegu kot bivak in zimska soba.

Nadomestno planinsko kočo tvori heksagonalno jedro/bivak ali organizem, ki navzven predstavlja skoraj banalno preprosto telo, navznoter pa kompleksen sistem prepletajočih se funkcij, na katerega se pripenjajo prefabricirani moduli, ki so sestavljeni v dolini in v celoti pripeljani na lokacijo s helikopterjem. Moduli v času, ko deluje objekt kot začasna planinska koča, služijo kot spalni prostori. Ob izgradnji nove planinske koče se z odstranitvijo modulov celotna funkcija bivanja prestavi v jedro oz. bivak, ki predstavlja neoskrbovan in torej od doline načeloma neodvisni objekt, nekakšno samostojna servisna enota brez oskrbe, ki je za obiskovalce lahko odprta tudi pozimi, ko planinska koča ni v rabi. Zasnova objekta temelji na skromnosti in podrejenosti osnovni funkciji, v minimalnem volumnu zagotoviti prijetno, varno zavetje in prenočišče.

Povezava do analize, ki je bila podlaga za izdelavo projekta: Prebivanje in zaposlitev na območju Alp – zapis časa, svetlobe in zvoka

#bivak, zatočišče #stavbe za šport, rekreacijo in sprostitev #alpska arhitektura