mentor: doc. Rok Žnidaršič

asistentka: asist. Katarina Čakš

demonstratorja: Adam Breznik in Anja Jezernik Knaus

Alpe so gorsko območje v srcu Evrope in predstavl­jajo naravno, kulturno, življenjsko ter ekonomsko okolje več kot 14 milijonom ljudi in najrazlične­jšemu številu letnih obiskovalcev. Ta številka je bila za približno polovico manjša pred 150 leti. Ljud­je raje živijo v dobro dostopnih gorskih dolinah z lažjim dostopom do delovnih mest, izobraževanja, zdravstvenega varstva in drugih socialnih storitev. Odseljevanje prebivalstva, podnebne spremembe, mobilnost in poraba naravnih virov so družbeni izzivi, ki se pojavljajo v Alpah in zahtevajo nove strategije za trajnostni razvoj.

Poleg številnih turistov, ki Alpe obiskujejo vsa­ko leto, se veliko ljudi vrača k naravnemu načinu življenja, s čim manjšim vplivom na okolje in sa­mooskrbnim načinom življenja. Spremembe strukture prebivalstva vplivajo na tradicionalno alpsko krajino. Alpe so kulturno in jezikovno zelo bogate, kar vpliva na gospodarske dejavnosti v regiji. Alpsko prebivalstvo tako igra pomembno vlogo pri ohranjanju alpskih tradicij na eni strani in razvoju inovacij na drugi.

Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba, ki povezuje celotno mednarodno gorsko območ­je kot geografsko celoto. Konvencijo je podpisalo osem alpskih držav ter Evropska unija, veljati pa je začela leta 1995. Ker si pogodbenice delijo skupno ozemlje s skupnimi izzivi, je Alpska konvencija usmerjena v zaščito in trajnostni razvoj Alp. Prva splošna obveznost, ki jo določa Alpska konvencija, se osredotoča na prebivalstvo in kulturo ter določa cilj spoštovanja, ohranjanja in podpiranja kulturne in družbene samobitnosti avtohtonega prebivalstva ter zagotavljanja njegove življenjske osnove.

#bivanje na podeželju #živeti z zemljo #turizem, gostinstvo in kulinarika na podeželju