V raziskavi smo analizirali stavbe javnih študentskih domov v Ljubljani, s katerimi upravlja javni zavod Študentski domovi Ljubljana. Njegov stavbni fond šteje 29 stavb različnih starosti in tipologij: najstarejši je Akademski kolegij (1938), najmlajša pa sta ŠD na Poljanski in v Litostroju, ki sta bila zgrajena pred štirinajstimi leti (2006).

Arhitekturne zasnove stavb do določene mere odražajo družbeno-ekonomske okoliščine časa, v katerem so bile zgrajene, skupni imenovalec pa so ekonomičnost izgradnje: študentske sobe so majhne in večinoma si jih delita dve osebi, deljene so tudi kopalnice in kuhinje. V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni je prevladovala gradnja študentskih blokov z linearno nanizanimi sobami ob hodniku in skupnimi sanitarnimi prostori, kuhinjo in jedilnico. Kasneje se je pojavil apartmajski tip bivanja: sklopi 2-4 sob s skupno kuhinjo, jedilnico in kopalnico. Bivanjski standard ni najvišji, kar kaže nezadovoljstvo študentov v intervjujih. V veliki meri je to posledica pomanjkanja sredstev, sistema financiranja in verjetno tudi premajhne podpore kakovostni arhitekturi.

V raziskavi smo izbrali devet študentskih domov, ki so najbolj reprezentativni v smislu stavbnih tipologij in tipov bivalnih enot in so bili zgrajeni v različnih časovnih obdobjih. Analizirali smo prostorske kapacitete domov, število študentov, ki bivajo v posameznih enotah, notranje ureditve enot, njihovo osvetlitev, opremljenost ter število študentov, ki si deli sanitarije. Prav tako smo analizirali velikost skupnih prostorov, in prostorov za različne aktivnosti, ki so na voljo študentom v posameznem domu.

Vir:

http://www.stud-dom-lj.si/zavod/zgodovina

#100 let Univerze v Ljubljani #študentsko bivanje #študentski dom