Z namenom analize stanja študentskega bivanja v Ljubljani smo med oktobrom-decembrom 2019 izvedli spletno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 1000 študentov. Rezultate lahko povzamemo s štirimi ključnimi poudarki. Prvi so velike cenovne in kakovostne razlike med oblikami bivanja. Najslabše pogoje ponuja tržni najem, saj študentje plačujejo največ, stanovanja pa so slabša in pogosteje prenaseljena. Sledijo študentje v študentskih domovih, ki plačujejo malo, a so pogoji bivanja najslabši. Tisti, ki živijo s starši, bivajo v največjih in najboljših stanovanjih, večinoma brezplačno, a poročajo o manku zasebnosti ter svobode. Drugi poudarek je vpliv socialnega statusa na kakovost bivanja. Skozi različne oblike bivanja se reproducira neenakost, saj imajo študentje iz družin z višjimi dohodki več zasebnosti, boljše pogoje za učenje, so manj obremenjeni in pogosteje lastniki, medtem ko tisti iz družin z nižjimi dohodki bivajo v slabših razmerah in so veliko bolj obremenjeni s stroški. Tretji poudarek je pomen socialnih korektivov (študentski domovi, štipendije, subvencije), ki predvsem študentom iz družin z nižjimi dohodki močno pomagajo pri dostopnosti študija in omogočajo bivanje v Ljubljani. Četrti poudarek so omejenosti in težave korektivov, saj niso splošno dostopni in so občasno celo neprimerni. Tako so trenutni študentski domovi dotrajani in ne omogočajo dovolj zasebnosti in prostora za učenje, saj velika večina študentov biva v sobah, ki si jih delijo z drugimi. Anketa tako pokaže, da je za naslovitev problematike bivanja študentov nujna gradnja novih, dostopnih študentskih domov, ki bodo omogočili dovolj zasebnosti.

#študentsko bivanje #univerza v mestu #stanovanja za mlade