Odnos med univerzo in mestom lahko obravnavamo skozi dva različna koncepta: evropski koncept mestne univerze in ameriškega kampusa. Razlikujeta se v programskem in prostorskem ustroju ter načinu povezovanja z mestom: če gre v Evropi za univerzo, ki je tesno vpeta v mestno življenje in tkivo, gre v Ameriki za univerzo, ki je od mesta ločena. Skozi zgodovino so se ti koncepti hibridizirali in danes lahko v mnogih primerih najdemo sestavine obeh.

Z obema konceptoma je povezano tudi študentsko bivanje. V Evropi se je uveljavil model college-a, ki ima izvorno samostansko strukturo, v kateri so bili okoli introvertiranih notranjih dvorišč razmeščeni prostori za skupne dejavnosti in bivanje. Prvi college-i so nastali v 13. stoletju in so bili sprva namenjeni bivanju učiteljev ter kasneje tudi študentov. Študij se prvotno ni odvijal v college-ih, temveč v ločenih univerzitetnih stavbah. College-i so se z rastjo univerz in mest množili ter se vse bolj zraščali z mestnim tkivom. Najznačilnejša primera t.i. “kolegijskih mest” sta Oxford in Cambridge, medtem ko so v evropskih mestih kot npr. Bologna in Dunaj ob širitvijo univerz stavbe in namestitve razmeščali v razpoložljive mestne prostore.

V Ameriki se je uveljavil univerzitetni kampus, ki je ločeno od mesta, v naravi, ponudil prostor za poglobljen študij in bivanje. Gre za izvorno samozadostno akademsko strukturo s stavbami za izobraževanje, bivanje in druge dejavnosti, razmeščene v navidezno neskončni krajini. Študenti in profesorji v kampusu sočasno bivajo in delajo. Dva zgodnejših kampusov sta bila Charlottesville v Virginiji (1819) in Princeton (1746), danes pa so mnogi zaradi rasti mest vanje že docela vraščeni.

Vir:

Van Gameren, D. (junij 2014). College versus Campus. DASH #10 Housing the Student, str. 18-31.

#100 let Univerze v Ljubljani #univerza v mestu #prostori izobraževanja