V Ljubljani primanjkuje prostora za študente, tako za bivanje kot tudi za razne študijske aktivnosti. Najemnine stanovanj so vse višje, predvsem v mestnem središču in bližini, kjer študente izrinjajo turisti in bogatejši sloj prebivalcev. Tudi starejši ljudje imajo vrsto bivanjskih problemov: njihova stanovanja se starajo in vse težje jih vzdržujejo, mnogokrat jih pesti osamljenost. Življenje obeh starostnih skupin se zaradi gradnje, ki se osredotoča predvsem na luksuzna stanovanja in turizem, pomika na obrobja mesta.

Lokacijo za medgeneracijski kompleks sem zato iskala v središču ter zaradi dolgoletne praznine in dejstva, da je namenjen gradnji luksuznih stanovanj, izbrala Kolizej. Bivanje študentov in starejših sem poskušala povezati z namenom krepitve medsebojne pomoči, z dodatnim javnim programom pa bi obe skupini povezala z mestom in mestnim življenjem. Tako bi mesto dobilo nekaj več živosti, svoj prostor pa bi dobili ti, za katere ga je v Ljubljani vse manj.

Intervjuji kažejo, da si veliko študentov želi več zasebnosti in hkrati več prostora za delo in druženje. Zato sem pri prostorski zasnovi kompleksa raziskovala možnosti socialne interakcije in zasebnosti.

Kompleks sestavljajo tri “hiše z dvorišči”, ki so pomanjšane verzije tipičnih stavbih karejev v mestnem središču. Hiši ob Gosposvetski sta namenjeni bivanju študentov, tretja, v notranjosti zemljišča pa bivanju starejših. Vse povezuje vmesni člen s skupnimi prostori za študij in druženje. Pritličje je javno, prehodno in programi namenjeni vsem prebivalcem mesta.

#stavbe mešane rabe #medgeneracijsko bivanje #javni prostor