Projekt obravnava problematiko pomanjkanja študentskih namestitev v Ljubljani in predlaga zasnovo začasnih bivališč na lokaciji v bližini sklopa biotehniških fakultet. Motiv zasnove je ljubljanski mestni avtobus, ki ga sestavljata potniška kabina in vmesna harmonika. Slednja omogoča zavijanje v ovinkih, na križiščih in obračališčih. Ob raziskavi možnosti predelave odsluženih avtobusov v bivališča sem ugotovila, da le-teh skorajda ni, saj LPP starejše avtobuse odproda v “manj razvita območja”. Zato sem motiv kabine in harmonike prenesla v sestav transportnega kontejnerja in vmesnega okvirskega člena, ki omogoča povezovanje celic in prilagajanje lokaciji.

Predelan kontejner predstavlja osnovno bivanjsko celico za enega študenta. Ima posteljo, kuhinjo in sanitarni prostor. Členi, ki celice povezujejo, služijo skupnim dejavnostim dveh študentov: učenju, druženju ali zimskemu vrtu. Njihova konstrukcija je iz jeklenih okvirjev in polikarbonatnih plošč  – različni kotni tipi vmesnih členov omogočajo prilagajanje lokaciji in sestavljanje različnih kompozicij. Za primer lokacije sem izbrala odprt prostor v bližini Biotehniške fakultete, ki je poraščen z zelenjem in drevesi – celice se s pomočjo vmesnih členov “vijejo” med njimi in dopuščajo njihovo neovirano rast.

#parki in druge zelene površine  #trajnostna arhitektura #stanovanja za mlade