doc. mag. Polona Filipič, MArch Bi
doc. Primož Hočevar
asist. Sinan Mihelčič

Ali je na podeželju mogoče uvajati model t.i. agrikulturnega urbanizma, ki temelji na opremljanju vmesnega, javnega prostora, s skupnostnimi vrtovi, zeliščnimi nasadi in sadovnjaki, s ponudbo kot je tržnica lokalne hrane, domača pekarna, zelenjavni bistro …. S spremembo pridelave na način monokulturnih polj na permakulturne ureditve, se pridela več lokalne in raznovrstne kvalitetne hrane. Ta ne pomeni le potencial za lokalno samooskrbo ampak tudi kulinarično vrednost, ki pritegne obiskovalce in druge gospodarske dejavnosti.

Osnovna zamisel je urediti trajnostno sosesko, ki s pomočjo agrikulturnega urbanizma in povezane skupnosti stremi k popolni samozadostnosti po načelih ekonomije delitve. Z živahnimi vsebinami – kulinarika in turizem – se izboljša kvaliteta življenja stanovalcev znotraj soseske in tudi mestu Šentjernej. Z implementacijo ureditvenih načel permakulture na lokaciji se izoblikuje preprosta policentrična prostorska zasnova z zazidavo raznolikih stanovanjskih tipov v gručah. Na sredini lokacije se uredi ribnik, namenjen ribogojništvu, okrog njega je pas travnatih površin in pa pas gostega drevja. Tri ambientalno različne soseske so umeščene po robu permakulturnega jedra, z navezavami na obstoječe ureditve. Stavbe so oblikovane glede na scenarije uporabe, s ciljem ustvariti prijetne ambiente za bivanje, ki se razlikujejo glede na potrebe in načine bivanja posameznih uporabnikov.