mentor/-ica: prof. dr. Aleš Vodopivec

tehnični sodelavec/-ka: Matej Tili

asistent/-ka: doc. Gašper Medvešek

Ljubljanski Kolizej je bil ena izmed treh palač, ki so bile zgrajene v času Avstro-Ogrske. Bil je edini ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historicizem. Doživel je nesrečno usodo, ki se danes zrcali v obliki gradbene jame. Zato se mi je zdelo smotrno tja umestiti objekt, ki bi živel tako, kakor je v 19. stoletju živel Kolizej.
Že v uvodu sem se ukvarjala z idejo, kako bi povezala skupaj domene, ki na videz nimajo nič skupnega in jih umestila v isti prostor, kjer bi bil cilj povezovanje strok in študentov. Glavna lamela je zato namenjena prostorom povezovanja, ki so ekstrovertirani, odprti in delujejo kot nekakšen trg, različne nivoje pa povezujejo klančine. Na glavno lamelo so pravokotno položene tri dodatne lamele s prostori za delo, ki so introvertiranega značaja. Laboratoriji, učilnice oziroma ateljeji imajo možnost, da so popolnoma odprti ali zaprti – saj so stene pomične. Tako si študenti lahko sami prilagajajo velikost delovnega prostora.
Umetnost in znanost sta različni domeni, ki pa delujeta na enak način. Čas je, da se začneta prepletati in sodelovati, kar lahko vodi v inovativne in kvalitetne spremembe.

#prostori izobraževanja #tipologije visokošolskih stavb #študij danes in v prihodnosti