Za ploskovno kompozicijo smo izbrali element skladnje iz prejšnje vaje, saj smo v detajlih tega odtisa videli potencial. Odločili smo se za simetrično kompozicijo in najprej začeli z najvišjo obliko simetrije – centralno simetrijo. Začeli smo s sestavljanjem odtisov v njihovi celoti, saj se nismo želeli posloviti od dinamične lepote celotnega odtisa. To kompozicijo smo poskušali popestriti z negativi in barvami. V nadaljevanju smo eksperimentirali tudi s posameznimi odseki odtisa, ki smo jih postavljali v različne zanimive kompozicije, a nikakor nismo pozabili na prvotno centralno kompozicijo. Nekako nas je misel spet pripeljala do začetne preprostosti. Spoznali smo, da je naša kompozicija najlepša in najbolj iskrena interpretacija osnovnega odtisa prav v svoji začetni enostavnosti- brez motenj izstopajočih barv ali dinamičnih negativov, ki le odtegnejo pozornost od bistva.