S kompozicijo smo želeli uprizoriti prepletanje dveh zgodb v Križankah; med že obstoječo arhitekturo in Plečnikovo prenovo. Za kompozicijo smo uporabili simetrijo, ki je dvojno simetrična. S tem nam je uspelo uprizoriti enolično celoto, ki se lahko navidezno nadaljuje v vse smeri. Kompozicijo smo popestrili z zelenim pigmentom. Z njim smo hoteli prikazati staranje betona, ki ga počasi prerašča mah, kot ga je tudi prerastel na našemu mestu odtisa. Celotna kompozicija nas zaradi toniranja lahko spominja tudi na oksidirano bakreno površino, ki jo najdemo na križevniški cerkvi (na strehi in na vhodnih vratih).