mentor: prof. Maruša Zorec
asistent: asist. Uroš Rustja
demonstratorja: Tadej Bolta, Andraž Keršič

Pristava je gospodarski objekt zgrajen za potrebe gradu. Je objekt, ki ga definira njegova odvisnost. Ta zanimiva lastnost se je s propadanjem gradu izgubila. Pristava je postala samostojen objekt, izoliran od svoje okolice, tako na zunanj, kot s svojo vsebino.

Nova vizija za Goričko, ki v središče postavlja grad kot novo kulturno težišče, pristavi ponudi možnost, da izkoristi okolje, od katerega je odvisna in znova najde svoje mesto v prostoru.

V pristavo se vrača gospodarski program. Ker je delo na podeželju močno povezano z bivanjem, so v pristavi poleg delovnih tudi bivalni prostori. V njej najdejo mesto skupine, ki se izobražujejo ali poučujejo v gradu, umetniki, ki razstavljajo v grajskem parku in ljudje, ki si želijo ostati, vrniti ali preseliti se na podeželje. Prebivalci v pristavi lahko izkoristijo prednosti bivanja in dela v deljenem okolju in danosti lokacije za boljše ekonomske in bivalne pogoje. Za prebivalce pristave delo ni le zaslužek, ampak pomemben del življenja, ki ga delo dopolnjuje.

Z gradom in drugimi novimi programi, se pristava poveže z novim tlakom. Skupaj z gradom in parkom med njima tvori novo vez med zgornjim in spodnjim delom vasi Grad. Nova strešina se na dvoriščni strani razširi  in objame sosednji grič. S streho, dobi pristava bolj odprt karakter. Zračna struktura ustvarja prehodne odprte prostore, ki vzpostavijo vez z naravo, ki jih obdaja. Streha in tlak definirata tudi prostore okrog pristave. Ti dobijo bolj aktivno prostorsko vlogo in pristavo povezujejo z okolico.

#živeti z zemljo #oživljanje podeželja #krajinski park goričko #prenova #dediščina #tradicionalni materiali