Otroci na Marofu

Jasmina Bergant

mentor: prof. Maruša Zorec
asistent: asist. Uroš Rustja
demonstratorja: Tadej Bolta, Andraž Keršič

Ob pogledu na Marof se spomnim na dom. Ob misli na dom pomislim na domačo kmetijo, na kateri sem odraščala. Zato je moja prva misel: Tu bom zgradila kmetijo. Kmetijo?!, bi me najbrž vprašali začudeni prebivalci Goričkega, ki se ravno zaradi ruralne konotacije njihove zemlje selijo v večja mesta. Lastna zemlja jim ne ponuja dovolj za preživetje. Zato se odločim, da v program vključim otroke. Želim si kmetijo, ki bo prijazna otrokom, kjer se bodo lahko naučili starih običajev in obrti, spoznali bododomače živali, jih nahranili, pobožali. Danes Marof ni vabljiv kot včasih. Nekdanja zadruga je že skoraj zravnana z zemljo, ostalo je le še nekaj sten. Poleg ruševin stoji stavba, ki spominja na nekdanjo domašijo in je v dobrem stanju. Zato se odločim, da jo obdržim, prenovim in tu naredim prostor za delavnice in prenočišča. Vse, kar je na lokaciji daje obris dvorišču, zato se mi zdi nujno, da ga ohranim. Obdam ga s povezovalnim hodnikom, ob katerem zrastejo novi objekti, ki tvorijo kompleks. Na začetku je paviljon, skozi katerega se vstopa na kmetijo, globlje na dvorišču so kurniki in zajčniki, hiša za kmeta, dvorana, hiša z delavnicami in čisto na koncu hlev za velike živali. Na dvorišču je poleg igral še ribnik, pa zeliščni vrt. Z zunanje strani kmetijo obdajajo sadovnjaki, polja in pašniki. Kmetija je zgrajena iz butane zemlje, konstrukcija je lesena. Tako skušam z materiali in programom vrniti življenje v prostor, čigar duša je ostala, življenja pa ni bilo več. Podobno, kot je zapisano v spodnji pesmi.

Čigava je hiša na koncu vasi?
Že dolgo sameva, še komaj stoji.
So vrata zaprta, zvečer ni luči.
Iz dimnika tudi se več ne kadi.
Ni prazna, ni prazna, povem vam, da ni!
V tej hiški še zmeraj moj dedek živi.
Nihče ga ne sreča, nihče ne gre tja,
nikoli več poštar mu pisma ne da.
Nihče ga ne vidi, saj viden ni več –
od tu so vsa druga vprašanja odveč.
Vse dedek razume, saj ve, kak je svet.
Še hodiva včasih, na prag tja sedet.

Feri Lainšček

#živeti z zemljo #oživljanje podeželja #krajinski park goričko #kmetija #skupnost #živinoreja #sadjarstvo

icon-prev
icon-next