Bršljinski trisi

Petra Benedik, Saša Marinko

Mentor: doc. dr. Tomaž Slak, konzultantka: Lana Strle

Obravnavano območje odlikujejo izjemna pozelenelost robov, neposredna bližina reke Krke in obrečnega prostora ter bližina mestnega jedra. Moteč dejavnik v neposredni bližini je železniška proga, ki obkroža lokacijo. To sva rešili z odmikom naselja v notranjost lokacije in uredbo novega cestnega omrežja – prometnega in parkirnega pasu ob železnici, le-ta je omejen z zelenim pasom, ki ločuje prometni del od umirjenega, stanovanjskega dela soseske.

Mreža pozidave izhaja iz geometrije onkraj železnice in se prilagaja prostoru in potoku, ki teče skozi območje. Predlog ureditve izkorišča velikost območja in z jasno izraženim konceptom pozidave ustvarja novo, lastno identiteto nove soseska Bršljin. Prednost takšne razporeditve volumnov je v poenotenju celotne podobe soseske na obeh območjih, na vzhodnem in zahodnem bregu potoka, ki se izliva v Krko

Nova soseska nudi kvalitetne zunanje prostore za druženje, ki so namenjeni uporabnikom stanovanjskih blokov ter vsem obiskovalcem in drugim meščanom. Funkcionalna zasnova stavbnih blokov je osnovana na tipologiji vila bloka. Tlorisna zasnova etaže je urejena racionalno in ponuja stanovanja različnih kvadratur. Sosesko sestavlja 11 enot stanovanjskih blokov, ki jih tvorijo trije vila bloki in dve hibridni stavbi, skupno za približno 1100 stanovalcev.

#trajnostna urbana regeneracija #revitalizacija mestnih območij #urbanistični modeli stanovanjske zazidave #stanovanjska soseska

icon-prev
icon-next