mentor: prof. Maruša Zorec
asistent: asist. Uroš Rustja
demonstratorja: Tadej Bolta, Andraž Keršič

Vse se je začelo z zemljo. Z golo prstjo razsejano po zemljinem obličju. Nato je prišla voda, prišel je ogenj in zrak. Zemljo so spirali, spodrivali, odnašali. In postopoma se je iz zemlje oblikovalo površje, oblikovale so se doline, hribovja, gore in soteske. Nastala je pokrajina, nastal je prostor, ki je v svojo mogočnost privabil majhno, drobno bitje – človeka.

Vendar človek je radovedno bitje, ki vedno išče nekaj več. Iz zemlje, po kateri je hodil, je želel ustvariti nekaj novega, drugačnega. Tako je iz zemlje naredil tlak, stene in streho. V mogočno naravo je postavil nekaj majhnega, ki sprva zgleda kot tujek. Vendar s časom je ta tujek začel izgubljati svoj umetni značaj in prevladovati je začela prava narava materiala. Glineni tlak je začel razpadati na drobce in prekrila ga je mreža majhnih vdolbin in razpok. Izgubil je svojo pravilnost in ravninski značaj. Postal je fotografija nečesa večjega, v večjem merilu – morda reliefa območja, od koder je prišla ilovica. Tudi stene so s časom začele pokati, del zidu se je podrl in ustvarilo se je okno, ki je naravi omogočilo, da prodre v notranjost – v kuhinjo, spalnico in kamrico. Skozi streho so pogledale veje mogočne jablane, ki je stala ob hiši. In tako, čisto počasi, so vse strukture izgubile svojo obliko, posedle so se v zemljo in se na koncu z njo spojile.

#živeti z zemljo #kulturna Krajina #dediščina, tradicija, identiteta