Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Asistentka: Ana Kreč, m.i.a.

Veterinarska fakulteta sodi med tiste izobraževalne objekte Univerze v Ljubljani, ki so potrebni korenite prenove. Glede na opravljene analize obstoječega objekta Veterinarske fakultete v prvem semestru, sva se odločila, da predlagava hibridni projekt, ki bo združil novo Veterinarsko fakulteto skupaj z Nacionalnim veterinarskim inštitutom (NVI). V objektu, bi se tako prepletal pester študijski program fakultete ter zasebna stroka NVI, ki bi opustila lokacijo na Gerbičevi ulici 60, kjer je že predvideno rušenje vseh obstoječih objektov.

Želja po hibridizaciji in manj strogi meji med dvema popolnoma različnima programoma je bodrovala k nastanku objekta, kjer se ustvarijo raznovrstni ambienti za zaposlene, kot tudi za študente. Vpeljala sva bolj odprte prostore kot so knjižnica, bistro ter čajna kuhinja, ki omogočajo druženje osebja in študentov, ki drugače večino časa preživijo v laboratorijih oz. na inštitutu. Vsi ambienti se povežejo preko skupne avle, kjer se združi študentsko življenje in delo na inštitutu.

Novi objekt se nahaja v neposredni bližini že obstoječih veterinarskih klinik, ob Cesti v Mestni log. Južna lokacija je nekoliko dlje od urbaniziranega centra mesta, pa vendar v bližini le-tega. Zaznamujejo jo dolgi in ozki zeleni pasovi z zatoki v smeri S-J, značilni za območje Ljubljanskega Barja. Flora in fauna le-tega postane osrednji lajtmotiv za oblikovanje objekta, pri čemer se ju preko dveh atrijev vključi globoko v objekt.
Analiza lokacije prikaže tudi slabo stanje nekaterih objektov na parceli, predvsem hleva, klinike za konje ter nekaj manjših pomožnih objektov, ki bi jih porušila in nadomestila na južnem delu lokacije. Parkiranje in vstopna plaza, ki se vije preko atrija, sta organizirana na jugo-vzhodnem vogalu, ki se povezuje z obstoječimi objekti veterinarske fakultete.

Na zahodu oblikujeva nekoliko večji atrij, v katerega se vključi okoliška narava. Na zahodni strani se atrij zapre, s čimer se ustvari zeleni letni vrt, ki obratuje skozi vse leto, na vzhodni pa se vstopno plazo tlakuje. Druga vodilna ideja projekta, je da se študentom omogoči predavanje v naravi, čim več dela z živimi živalmi – in sicer tudi v pred kliničnem obdobju. V ta namen predavalnice postaviva v pritličje in njihov naklon izkoristiva tako, da se le-te razširijo v atrij v obliki tribun. Tako se na vzhodu oblikujejo »španske stopnice« ter glavni vhod, ki neposredno vodi v prvo etažo, kjer se oblikuje prostorna avla. Pritličje postane podstavek objekta z vsemi servisi in manjšimi učilnicami. Osrednja avla omogoča večjo prehodnost iz severnega v južni del objekta ter hkrati omogoči lep pogled na oba atrija. Široko glavno stopnišče se v obliki dvojne spirale vije čez vsa nadstropja in hkrati deli avlo na dva dela. Ob prehodnih v etaže se ob spiralnem stopnišču oblikujejo odprti prostori za neformalno druženje, delo in učenje študentov, ki jih dopolnjujejo predavalnice, učilnice, vajalnice, ter v tretjem nadstropju še kavarna, bistro-menza in knjižnica s široko odprtimi pogledi na širšo okolico. Po obodu stavbe, se oblikujejo laboratoriji, kabineti in administracija. V najvišjem, četrtem nadstropju se izoblikuje prostor za inštitute in njim pripadajoče prostorne sejne sobe s pogledi na okolico, ki so tako povsem izolirani od ostalega študijskega programa.

#fakultete in akademije #tipologije visokošolskih stavb #prostori izobraževanja