mentor: izr. prof. Tomaž Krušec

asistent: Miha Munda

gostujoči kritik: Miloš Kosec

Današnja kapitalistična družba sili ljudi k materialnem kopičenju, egoizmu, otopelosti in neodvisnosti pa vendar posameznik čuti potrebo po socialnih stikih. Tako ljudje pogosto iščejo svoj dom v ravnovesju med samoto in skupnostjo, urbanim in podeželjem… Izbrana lokacija projekta je v Rožni dolini v Ljubljani. Ta je v svoji zasnovi hotela zagotoviti ravnovesje za udobno bivanje vendar se je skozi čas to porušilo. Tako je Rožna dolina danes naselje individualnih hiš sredi ograjenih zapuščenih parcel brez kakovostnega javnega prostora za družabno življenje. S tem zavira razvoj medsosedskih socialnih stikov in s tem hkrati tudi soseske. Projekt želi v prostoru zopet vzpostaviti ravnovesje, obuditi življenje v skupnosti, pomen posameznika v oblikovanju svojega bivalnega okolja in se oddaljiti od egoizma ter otopelosti družbe. Z novim posegom v prostor, so v Rožno dolino vpeljana nova pravila izpeljana iz obstoječe prostorske logike. Mreža na kateri stoji projekt je povsem ortogonalna in s tem sledi mreži ulic Rožne doline, ki pa geometriji niso nujno sledil. Otoke med mrežo ulic projekt idejno invertira. Enodružinske hiše, trenutni glavni prostor bivanja in druženja, projekt spremeni v javne odprte trge, zapuščena dvorišča in parcelne meje pa postanejo območje stanovanj. Prostor bivanja tako postane gostejši in bolje izrabljen. Skupaj z javnimi prostori, ki spodbujajo socialne stike, omogoči razvoj soseske. Soseska delno povzame pravila delovanja zadruge. Osnovne bivalne enote so nanizane okoli javnih trgov, ti se nato združujejo v večje. Osnovne bivalne enote so zasnovane tako, da omogočajo zadovoljevanje osnovnih bivalnih potreb posameznika ali para. Te enote uporabnik kupi in se s tem pridruži bivanju v soseski. Ker osnovne bivalne enote zadostujejo le minimalnim potrebam bivanja, projekt uporabnike vzpodbudi, da svojo bivalno enoto v določenem obdobju po potrebi razširijo. Razširitev poteka po predpisanih pravilih, z najemom dodatnega prostora soseske in v dogovoru s sosedi. S tem se vzpostavijo nujne socialne interakcije med stanovalci soseske, ki tako spoznajo svoj medsebojni vpliv. Osnovno bivanjsko enoto stanovalci povečajo ali zmanjšajo sami, po predpisanih pravilih s prefabriciranimi elementi, glede na njihove trenutne potrebe, želje in zmožnosti. Stanovalci tako spoznajo, da ima vsak njihov poseg v prostor vpliv na celotno sosesko in da je dobra komunikacija s sosedi nujna za kakovostno bivanje.

#sobivanje #stanovanjska soseska #prilagodljivost v arhitekturi