mentor: doc. Mitja Zorc

asistentka: Klara Zalokar

demonstratorja: Maruša Turnšek in Tadej Urh

Ko naši bližnji umrejo, je vsem skupna želja, da tudi po smrti v svojem duhu živijo naprej. Žal tega klasična tipologija pokopališč ne neguje. Z željo, da se to spremeni, je nastal projekt To ni slovo, spominski kompleks v Mekinjah pri Kamniku.

Meja med svetovoma živih in mrtvih je ključni element vseh pokopališč, a obenem botruje njihovi obliki zamejenih prostorov, ki vzbujajo vse prej, kot občutek miru. Alternative temu načinu pokopa, denimo raztros pepela, ta problem sicer delno rešijo, a izgubijo ključne elemente definiranega in organiziranega prostora spomina.

Rešitev te dileme je tipologija – spominski park, ki združi prej omenjena načina pokopa. Gre za ureditev, ki prehaja v okoliške gozdove, od prostora živih pa jo ločuje le poslovilni objekt, ki deluje kot portal med svetovoma. V osrčju kompleksa se nahaja struktura po kateri se vije pot za raztros. Struktura zaobjame najsvetejši prostor, grob Mekinjskih nun. Tu se nahaja tudi introvertiran prostor za prižiganje sveč. Naokoli se razprostirajo cvetlična polja, ki jih žalujoči kolektivno sadijo v spomin svojih bližnjih.

Kompleks tako nudi fiksno lokacijo, ki deluje kot skupen prostor spomina, a ne zamejuje duš pokojnih, temveč jim omogoči svobodo. Obiskovalci tako začutijo, da so jim duše njihovih ljubljenih vedno ob strani.

Povezava do analize Pokopališki vademekum
Povezava do analize Jezik vzorcev Kamnika
Poudarjene odprtine ~ Detajl / 10
Prostorski orientirji ~ Stavbe.1 / 07
Cenovno dostopno ~ Detajl / 05

#prostori slovesa #javni prostor #kontekstualna občutljivost