mentor: izr. prof. Tomaž Krušec

asistent: Miha Munda

gostujoči kritik: Miloš Kosec

Je rešitev res le v socialni gradnji, ki nas vodi le v novogradnjo ali lahko v Sloveniji raje zapolnimo prazna stanovanja s pomočjo drugih političnih vzvodov in se s spremembo prakse bivanja raje poslužimo drugih alternativnih načinov znanih po svetu?

Po podatkih slovenske statistike razberemo, da je bilo nenaseljenih stanovanj največ 172.200 kar je 20% vseh stanovanj v Sloveniji. Med njih sodijo stanovanja, ki so prijavljena kot počitniška, stanovanja, ki se oddajajo na trgu (Airbnb) in stanovanja, ki so prazne neopremljene nepremičnine. Dobro politiko spopadanja s praznimi stanovanji ima Švica. Na stanje švicarskega stanovanjskega trga vplivajo trije dejavniki; stanovanjska zakonodaja, švicarski odnos do lastništva domov in davčna politika občin. Z vidika prava vplivata dva ključna zakona na stanovanje v Švici – nadzor nad najemom in Iniciativa drugega doma. Zaradi večjega povpraševanja po stanovanjih v večjih švicarskih aglomeracijah in teh ukrepov se je število praznih stanovanj ustalilo na okoli 1%. Švica je le en primer države, ki se uspešno sooča s stanovanjsko problematiko. V naši obširnejši raziskavi na seminarju obdelamo tudi druge pristope držav. Švico pa izpostavimo, saj je njihova politika dobra rešitev bitke s praznimi stanovanji, ki jo bije tudi Slovenija.

Poleg ustaljenih praks bivanja, je razvitih že ogromno alternativnih oblik bivanja. Priložnost za rešitev stanovanjskega problema so stanovanjske zadruge. Te predstavljajo partnerstvo med državo, občinami in družbo, ter imajo potencial, da postanejo pomemben del stanovanjske politike. Stanovanjska zadruga se namensko ukvarja z reševanjem stanovanjskega problema svojih članov. Glavne značilnosti najemniške stanovanjske zadruge so, da je zadruga lastnik nepremičnine in prevzema zanjo pravno formalno odgovornost, zadružniki so tako najemniki kot tudi solastniki zadruge, zadružniki so vključeni v odločanje in uprava zadruge odgovarja njim. Tukaj je vredno omeniti stanovanjsko zadrugo Zadrugator, ki je pilotni projekt zadruge v Ljubljani. Najpogostejša oblika alternativnega bivanja, ki ga lahko ureja zadruga je sobivanje. Cohousing ali sobivanje je oblika bivanja ljudi, kjer je več zasebnih domov zbranih okoli enega skupnega prostora. Vsaka zasebna bivalna enota ima vse potrebne prostore. Sodobna teorija o sobivanju je nastala na Danskem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa je to že zelo pogosta oblika bivanja. V Sloveniji se te oblike bivanja še ne poslužujemo.

Celotna publikacija: https://drive.google.com/file/d/1XTQhy8RCXGHvjtbRsRxEvj5Xx_fdvlZP/view?usp=sharing

#stanovanjska gradnja #urbanistični modeli stanovanjske zazidave #stanovanjska politika