mentor: izr. prof. Tomaž Krušec

asistent: Miha Munda

gostujoči kritik: Miloš Kosec

Kjer danes stoji Gospodarsko razstavišče in Baragovo semenišče je še pred 20. st. stala cerkev Sv. Krištofa okoli katere se je razvilo ljubljansko pokopališče. Plečnik je tako pred vojno na območju zgradil prizidek cerkvi Sv. Krištofa, pokopališče Navje in Baragovo semenišče. Po vojni in po menjavi sistema so za gradnjo Gospodarskega razstavišča pod vodstvom Marka Šlajmerja, Ilije Arnautovića in Milana Miheliča porušili cerkev in Baragovo semenišče pustili nedokončano. Ob Dunajski cesti so tako postopoma zrastle nove hale in paviljoni v katerih so se odvijali sejmi in dogodki. Širjenje je leta 1977 zaustavila gradnja stavbe Slovenijales, s severovzhoda pa so se tekom 20 st. gradile zasebne hiše. Danes je tako ta prostor skupek različnih programov, ki se med seboj urbanistično ne ujemajo, največja tujka v prostoru pa sta nedokončano polkrožno semenišče in poslovna stavba Slovenijales. Prostor, ki je ostal nepozidan danes služi kot parkirišče za GR. Nov poseg poskuša nadaljevati širjenje GR in hkrati nuditi nov stanovanjski program. Polkrožni trg zaključi Baragovo semenišče, iz njega se proti severu spusti hala Gospodarskega razstavišča. Ta se s krožnimi atriji poveže s pritličjem, nad nekaterimi atriji pa zrastejo objekti. Nižja atrijska bloka s svojo zasnovo omogočata jasno delitev prostorov od najbolj javne notranje terase do najbolj zasebne zunanje. Vsako stanovanje ima dvostransko usmeritev z dvema terasama kar poleg svetlobnega ugodja služi tudi kot dobro naravno prezračevanje. Stolpnici ob Dunajski cesti s svojo konstrukcijsko zasnovo omogočata hlajenje notranjih prostorov na principu dimnika.

#parki in druge zelene površine #trg #stanovanjska gradnja