mentor: izr. prof. Tomaž Krušec

asistent: Miha Munda

gostujoči kritik: Miloš Kosec

Prvi arhitekturni odgovori na klimo segajo do prve potrebe človeka po zavetju. Človek je po naravi nagnjen k iskanju ugodja. Za bivanjsko ugodje so pomembni temperatura, svetloba, in kvaliteta zraka. Potrebno je dobro poznavanje lokalne klime, da lahko snujemo dobro in funkcionalno arhitekturo. Iz ljudske arhitekture je možno razbrati odlične primere adaptacije arhitekture na lokalno klimo. Zaradi razvoja novih materialov in tehnologije, je sodobna arhitektura lahko bolj svobodno oblikovana kot v preteklosti, pa vendar prav zaradi tega razloga prevečkrat zanika okolje v katerem se nahaja. Ko arhitektura začne reševati projekt z univerzalnimi tehnološkimi rešitvami, začne istočasno izgubljati svojo raznolikost in specifiko. Ljudska arhitektura je arhitektura, ki jo je zidal preprost človek, izučen skozi izkušnje. Čeprav je živel v sožitju z naravo in jo tudi preoblikoval, pa nikoli ni presegel meje, ki jo je narava dopuščala. Vedno je izdelal rešitve, ki so bile ekološke, ekonomične in naravne. Uporabljal je naraven lokalen material, upošteval je naravne procese in obstoječe družbeno okolje. Če ni upošteval zakonov narave je bilo to lahko zanj usodno. Tehnologije, kakršna je danes ni poznal, na voljo ni imel materialov iz vsega sveta. Tako je nastala arhitektura, ki je seštevek vseh naravnih in družbenih okoliščin.

Celotna publikacija: https://drive.google.com/file/d/1CsGO-7DUyn1l-YBR1_L1YJDugjLu7ZVc/view?usp=sharing

#vernakularna arhitektura #stanovanje in klimatske spremembe #tradicionalni materiali in tehnike gradnje