Mentor/-ica: prof. Mojca Gregorski

Demonstrator: Špela Kranjec

Lokacija turistične ureditve se nahaja nekaj kilometrov stran iz centra Bovca, v kraju Vodenca, kjer se odražajo vse naravne značilnosti Bovške kotline, med temi obdanost z visokimi hribi, ravnina ter neposredna bližina reke Soče, katera s svojo ločilno funkcijo Vodence od ostalega prostora ter oblikovno funkcijo terena po svoji strugi, predstavlja najizrazitejši element dotičnega kraja.
Prostor v svoji podobi močno odraža krhkost in delikatnost narave ter teži k prav taki arhitekturni ureditvi, kar pa je ravno v nasprotju z obstoječo arhitekturo, ki odraža neurejenost in zmedo. Urbanistična in oblikovna zasnova treh kampov, ki se nahajajo na tej lokaciji, sta popolnoma neskladni z duhom lokacije. Obstoječi objekti so previsoki in zakrivajo poglede na okoliške hribe, prav tako so vstopne točke nerodno postavljene med dva objekta, primanjkuje tudi jasnosti v prehajanju med enim in drugim kampom, v prostoru je še polno nepotrebnih velikih tabel in arhitekturnih zasnov, ki kvarijo osebnost prostora.
Snovanje novega turističnega kompleksa na območju Vodence je nastajalo z željo po večji čistoti, urejenosti in boljši povezanosti arhitekture in narave. Območje večje osredotočenosti je skozi analizo postala ploščad, ki se nahaja na robu večje ravne površine, da je arhitekturna zasnova na tej točki manj izpostavljena in da le-ta ne preusmerja pozornosti od občutljive narave, hkrati pa se zagotavlja boljši pogled na Sočo. S postavitvijo zasnove na rob se na sredi ustvari tudi večji prazen prostor in ta je očiščen nepotrebnih dodatkov, ki so trenutno v prostoru. Dostop do objekta je urejen po že obstoječi poti, ki vodi do parkirnega mesta, kateri je postavljen pred turističnim kompleksom. Program arhitekturne zasnove se navezuje na že obstoječega, namenjen je počitniškemu turizmu, ponuja spalne, bivalne enote, športni ter wellness program.
Koncept zasnove temelji na ideji po boljšem stiku, vpetosti le-tega v prostoru in povezovanju z naravo na subtilni ravni. Povezava med terenom in kompleksom je na lokaciji najboljša, ko je objekt vkopan v teren sam. Zasnovo sestavlja osem kubusov, ki so postavljeni po vzoru tamkajšnjega dinamičnega terena, z vodilno centralno linijo, le-te so locirani na različne višine, da se v vsakemu od prostorov ustvari raznolika atmosfera pogledov in spet nov stik z okolico. Koncept stika se odraža tudi v medsebojni povezanosti prostorov in kubusov samih, kjer so nekateri med sabo povezani posredno preko okenskih odprtin, kar omogočajo zamaknjeni kubusi, drugi neposredno preko transparentnih povezovalnih enot, hkrati je povezava narave in arhitekture tudi v materialnosti lesenih kubusov, saj se na območju nahaja veliko gozdov.

#stanovanjska gradnja #gradnja z lesom #kontekstualna občutljivost