Mentor/-ica: prof. Mojca Gregorski

Demonstrator: Špela Kranjec

Lepota narave in reke Soče že od nekdaj navdušuje tako domačine kot turiste. Slednji so v kraju prisotni že od nekdaj. Turizem je še danes pomembna panoga pri strategiji in razvoju kraja. Glede na to, da Bovec pogostokrat obiščejo družine, zasnujem objekt za dnevno varstvo otrok. Ni namenjen le turistom, ampak tudi domačinom. Vodilna ideja je stik človeka z naravo, saj ravno na tem stiku temelji nastanek kraja. Tekom analiz ugotovim, da se območje nahaja ob vznožju Rombona, na skrajnem severnem robu Bovške kotline. Globoko v lokacijo je umeščen gozdni klin, ki se severno razprši po vznožju Rombona, medtem ko se južno spaja skupaj z naseljem. Na vzhodnem delu, se po sprehajalni stezi neposredno vpenja v samo središče kraja, zahodno pa nadaljuje v ruralno naselje hiš. Spoznam, da je območje večkrat v nevtralni točki med dvema skrajnima poloma, zato ga dojemam kot prostor vmes, ‘in between’ in prevzamem to kot glavni koncept za nadaljnji razvoj projekta. Območje obravnave je zaraščeno z gozdom, pred katerim je star suhozid, ki sledi smeri terena. Ker ga ocenim kot element velikega pomena, ga obravnavam kot dominanto v prostoru in mu zastavljen projekt podredim. Z upoštevanjem topologije terena in obstoječih elementov se formira objekt, ki se odpira na tri strani. Vsak izmed krakov zaobjame teren in se mu nivojsko prilagodi. Zaradi obdajajočih nasprotij, nastane objekt, ki deluje kot medij, povezovalni element, ki ni nujno, da je v vseh pogledih snoven. Je kakor prostor vmes, ki je v bistvu praznina, ujeta med snovnimi elementi. Njegova pojavnost torej ne išče mesta v grajenem okolju in si ne lasti podobnosti s tipično vaško hišo. Še vedno pusti da je dominanta v prostoru suhozid, ki je bil na mestu že pred njim. Le ta mu določi glavne osi, hkrati pa ga prelomi, kar vodi v spremembo geometrije. Programsko je napolnjen s prostori za dnevno varstvo otrok ter prostori za mladince. Deluje kot mladinski center, ki skrbi kreativno zaposlitev otrok vseh starosti. Prostori so sestavljeni iz dveh delov; primarni del je prostor klasičnih učilnic, ki ima možnost dodatne razširitve v sekundarni del. Slednji je enoten vsem primarnim delom in predstavlja večinski del celotnega programa. Medprostor postane pomembna prvina tako znotraj kot zunaj objekta. Zunanja oblika tvori praznine, ki jih s svojo formo zaobjame, hkrati pa omogoči da se le-te počasi zlijejo z okolico.

#sprekrivajoča se raba #gradnja z lesom #stavbe za vzgojo in izobraževanje