Igra ravnotežja

Urša Herič

Mentor/-ica: prof. Mojca Gregorski

Demonstratorja: Špela Kranjec in Aljaž Tumpej

ZASNOVA HIŠE V HRIBU / UPOŠTEVANJE NAČEL ARHITEKTA / SMILJAN RADIĆ / ravnotežje, kontrast, težko-lahko, svetloba

Kako oblikovati lebdeči volumen, ki se zajeda v skalo? Kako ustvariti prostor, kjer se svetloba in sence prepletajo in dopolnjujejo tako, da skupaj ustvarijo sproščeno vzdušje?

Dva zamaknjena kubusa lahkotno lebdita na tankem paličju, delno vkopana v težko skalo, kjer pripovedujeta zgodbo o ravnotežju. Bela in gladka fasada v soju sonca ustvarja varno zavetje intime, ko pa sonce zaide in so znotraj hiše prižgane luči, se ta pokaže v vsej svoji lahkotnosti in igrivosti. Skozi bele stene iz politetrafluoroetilena seva svetloba, ki razkriva konstrukcijo hiše in z igro senc pripoveduje dogajanje v njej.

“Spuščam se po strmi peščeni poti in lovim ravnotežje. Pod nogami začutim spremembo podlage-znašla sem se na ploščadi, ki me vodi do hiše. Približam se ji in vstopim. Znajdem se v velikem, odprtem bivalnem prostoru, ki je z vseh strani obdan s sončno svetlobo. Pot skozenj me pripelje do terase, ki se razprostira nad pokrajino. Pogledam čez rob in vidim, da hiša neopazno lebdi nad površjem. Z zanimanjem se vrnem v notranjost, kjer opazim stopnišče, po katerem se lahkotno spustim v nadstropje nižje. Spodnji prostor je rahlo nižji in le delno osvetljen, saj se skriva v hribu-to je prostor popolne intime.”

#materiali in obrti #prilagodljivost v arhitekturi

icon-prev
icon-next