Skiciranje in risanje sta prostorski in haptični dejavnosti, ki spajata zunanjo resničnost prostora in snovi z notranjo resničnostjo zaznavanja, mišljenja in duševnih predstav v posamezne in dialektične celote. Ko skiciram obrise nekega predmeta, človeške postave ali pokrajine, se dejansko dotikam površine predmeta svoje pozornosti ter nezavedno občutim in ponotranjim njegov značaj. Poleg gole skladnosti med opazovanim predmetom in narisanim obrisom s svojimi mišicami oponašam tudi ritem črt in se podoba zapiše v moj mišični spomin. Dejansko vsako skuciranje oz. risanje ustvari tri različne skupine podob: risbo , ki nastane na papirju, vizualno podobo, zabeleženo v mojem možganskem spominu in mišični spomin na risanje kot dejanje. Te tri podobe niso le trenutni posnetki, kajti beležijo časovni proces postopnega zaznavanja, merjenja, vrednotenja, popravkov in ponovnega vrednotenja. .. / Misleča roka, Juhani Pallasma /