profesor: izr. prof. mag. Alessio Princic

konzultant: Paulo Barbaresi u.d.i.a.

demonstor: Mia Konjikušić, Maruša Kovač, Sandi Naglič

Inspiracijo za mojo arhitekturo sem našla pri Geritu Rietweldu, Edwardu Hopperju in Jamesu Turellu. Po Rietweldu se zgleduje predvsem oblika, konstrukcija arhitekture. Turell in Hopper pa sta inspirirala mojo glavno idejo, ustvariti zavedanje, da živimo v sencah in da svetloba ni samoumevna. S postavljanjem svetlobe v kot dosežem kontrast med senco in svetlobo, ki čez ožjo odprtino v kotu sili v sence hiše. Arhitektura je razstavni prostor, kamor si ljudje lahko pridejo ogledat različne razstave, hkrati pa ta zanimiv efekt svetlobe, ki zgoščeno pada v prostor. Objekt stoji v parku med mnogimi drevesi, ki tvorijo mrežo. Geometrija objekta izhaja iz štirih vertikalnih sten, ki se dvigujejo iz tal, kakor debla dreves okoli njih. Na vsaki steni, na različnih višinah, pa stoji kvader, ki kot krošnja dreves ustvari določen prostor. Okoliški teren s svojo razgibanostjo, kakor tudi vertikalni zidovi objekta, vabijo proti, v arhitekturo iz vseh strani parka.

#mediteranska arhitektura #mediteransko mesto #ureditev obale.

RAZISKAVA

V raziskavi sem se ukvarjala s kompozicijo, sencami, formami, svetlobo itd. Manipulirala sem slike s pregibanjem in rezanjem, na osnovi neke geometrije. Iz stare kompozicije sem naredila novo. Naučila sem se, da barve, tema in svetloba igrajo velik del pri uravnoteženju kompozicije. Pomislila sem na pomen praznine in njen odnos s polnostjo – ne moreta obstajati druga brez druge. Naučila sem se pravilno risati arhitekturne načrte. Raziskoval sem pomen poti ter kako jo definirati. Poti so zelo pomemben del prostora, saj nas vodijo skozi njega. Igrala sem se s sencami (projektiranje, izvlečenje, rezanje itd.). Naredila sem nekaj zelo zanimivih fotografij, ki se poigravajo z domišljijo.